O predlogu za nezastaranje spolnih deliktov danes še javna predstavitev mnenj – bodo posilstva, storjena s strani nosilcev tujih kultur, obravnavana drugače?

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Parlamentarni odbor za pravosodje danes pripravlja javno predstavitev mnenj o predlogu NSi za dopolnitev kazenskega zakonika, po kateri kazniva dejanja spolne zlorabe ne bi nikoli zastarala. Prvo branje predloga je pokazalo, da večina poslanskih skupin predlog načelno podpira, a da ga bo treba še premisliti in dodelati, poroča STA.

 

Že ob vložitvi predloga julija letos je vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pojasnil, da je zastaranje pomanjkljivost pri preganjanju storilcev spolnih deliktov, saj si žrtve pogosto dolgo ne upajo spregovoriti. "Če so se spolne zlorabe zgodile v zgodnjem otroštvu, jih žrtve ponavadi podzavestno potlačijo. Z njimi so se pripravljene soočiti šele morda desetletja pozneje, ko pa je v nekaterih primerih že prepozno, saj kazniva dejanja že zastarajo," je Tonin poudaril ob prvem branju v DZ.

Kazenski zakonik predvideva, da ne zastarajo kazniva dejanja, kot je genocid, vojno hudodelstvo ali hudodelstva zoper človečnost. Sicer pa kazenski zakonik predvideva zastaranje v 10 do 30 letih, odvisno od predvidene višine zaporne kazni. Pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost rok za zastaranje kazenskega pregona začne teči, ko žrtev dopolni 18 let.

Pravosodna ministrica Andreja Katič je ob prvi obravnavi v DZ pojasnila, da tovrstno razpravo podpira. A opozorila je tudi na vladno stališče, da se sprememb ne gre lotevati na hitro in brez premisleka. Vlada je opozorila predvsem na načelo sorazmernosti, saj je trenutno nezastanje predvideno le za izredno huda kaziva dejanja, za katera se sme izreči kazen dosmrtnega zapora, in najhujša kazniva dejanja zoper človečnost. Tudi v nekaterih poslanskih skupinah so opozorili pred prevelikim hitenjem.

Katičeva se je tedaj zavzela, da bi opravili širšo razpravo, kaj bi taka sprememba pomenila v postopkih dokazovanja in pri različnih kaznivih dejanjih.

Sedanja definicija posilstva je sicer po mnenju ministrice zastarela in prav v sodelovanju z državnim zborom bi po njenem prepričanju lahko storili korak naprej in se postavili ob bok najbolj modernim državam, ki so v svojo zakonodajo že uvedle pojem da je da v definiciji posilstva. Ministrstvo je že v začetku leta oblikovalo delovno skupino, ki pripravlja spremembe kazenskega zakonika, med drugim tudi spremembo definicije posilstva, ki bi šla v smeri modela "da je da".

Seveda pa se postavlja vprašanje, ali bo nova zakonodaja morda omogočila tudi drugačno obravnavo posilstva in ostalih spolnih deliktov, če jih storijo migranti iz drugih kulturnih okolij. Nedavna mila obsodba migranta iz Iraka dokazuje, da se do migrantov izvaja pozitivna diskriminacija...

nazaj na vrh