Noveli plačnega zakona se v DZ obeta podpora

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Urban Cerjak/Demokracija

Noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki izplačilo napredovanj iz aprila trajno zamika na december, se v DZ obeta podpora. Vsebina zakona je del dogovora, ki so ga vladni pogajalci sklenili z večino sindikatov javnega sektorja, tudi zato bodo zanj glasovali v večini poslanskih skupin oziroma mu vsaj ne bodo nasprotovali.

S predlogom novele zakona se določa, da vsi javni uslužbenci in funkcionarji v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred oz. naziv, dobijo pravico do izplačila s 1. decembrom. Takšna rešitev na podlagi interventnih predpisov velja že od leta 2015, z začetkom prihodnjega leta pa bi se interventni ukrepi iztekli, javni uslužbenci pa bi praviloma pridobili pravico do izplačila napredovanj z aprilom. Zdaj se zamik izplačil višje plače zaradi napredovanja prenaša v sistemski zakon in bo postal trajen.

V koalicijskih poslanskih skupinah so predlagani noveli napovedali podporo. Med drugim so poudarili, da je treba dogovore s sindikati spoštovati ter da gre za rešitev, ki je vezana na zaključena pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev. Kot razlog za podporo so izpostavili tudi smotrno porabo javnih sredstev, proračunski odhodki bodo namreč zaradi tega zamika za približno 50 milijonov evrov nižji. Po besedah Tine Heferle (LMŠ) je sprememba zakona smiselna tudi, ker so trenutno roki, določeni za napredovanje v plačne razrede in nazive, za različne skupine javnih uslužbencev različno urejeni.

Je pa denimo tudi Andrej Šušmelj (SAB) opozoril, da jih na področju javnega sektorja čaka še veliko dela, da se sistem debirokratizira, pridobi več prožnosti, omogoči ustrezno nagrajevanje dobrih uslužbencev in tudi ustrezno sankcioniranje slabih.

S predlagano novelo se strinjajo tudi v poslanski skupini opozicijske SNS. Več kritičnih besed je bilo v SDS, NSi in tudi Levici. Da je podpisan sporazum s sindikati, še ne pomeni, da je rešitev dobra, so opozarjali.

Kot je dejala Anja Bah Žibert (SDS), sporazuma ne nazadnje niso podpisali vsi sindikati, predvsem tisti ne, kjer kadrovska slika ni le slaba, temveč zaskrbljujoča. Po besedah poslanke gre za vprašanje učinkovite in motivirane javne uprave in prepričana je, da vlada s tem varčuje na napačni strani.

Boštjan Koražija (Levica) je bil kritičen, da vlada kljub izredno pozitivni finančni sliki nadaljuje z varčevalnimi ukrepi. Blaž Pavlin (NSi) pa je poudaril, da takšni ukrepi ne bodo uravnotežili proračuna in da bi vlada z boljšo organizacijo in racionalizacijo dela lahko ustvarila dodatna sredstva za notranje prerazporeditve med posameznimi porabniki. Tako v Levici kot v NSi so sicer napovedali, da zakonu ne bodo nasprotovali.

nazaj na vrh