Nov sporazum med Šarčem in Levico - ta sporazum bo še bolj zatiral zasebni sektor in spravil gospodarstvo na kolena

Lukec in njegov Šarec... (foto: STA) Lukec in njegov Šarec... (foto: STA)

Koalicijski partnerji so posamično, brez soja medijskih žarometov, podpisali sporazum o sodelovanju z Levico za letos. Gre za akcijski načrt uresničevanja zavez, ki imajo podlago v koalicijskem sporazumu. Ob tem so nekateri partnerji danes odkrito priznali odvisnost vlade od Levice in njen poseben status tudi v primerjavi z vladnimi strankami.

 

Koalicijski partnerji so sporazum o sodelovanju z Levico pričakovano podpisali še pred današnjim ponovnim odločanjem DZ o noveli zakona o izvrševanju državnega proračuna. Po vetu državnega sveta je namreč za ponovno potrditev novele potrebnih najmanj 46 glasov, medtem ko jih ima koalicija sama 43. Tako je odvisna tudi od glasov opozicije, zlasti Levice.

Medtem ko je vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović v današnji izjavi v DZ dejal, da je delovanje te koalicije odvisno od vseh šestih partnerjev, kjer bo tudi Levica za izpeljavo svojih projektov potrebovala širok dialog z vsemi petimi partnerji in ministrstvi, pa je vodja poslancev SD Matjaž Han priznal, da so od prvega dne odvisni od Levice in ima slednja v koaliciji tudi absolutno "višji status" kot SD. Slikovito je to primerjal z družinskimi razmerji: "Tista hčerka, ki je doma, ob prihodu ni toliko vredna, kot tista, ki pride domov vsake 14 dni, pa je tudi kosilo boljše ...".

Z oceno pomembnega statusa Levice v odnosu do koalicije se je strinjal tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Da ima Levica "izredno moč", je ocenil tudi vodja SNS Zmago Jelinčič, ki je dejal, da je SNS s podporo noveli zakona o izvrševanju proračuna pokazala, "da se ne sme dovoliti, da ena stranka, ki ni ne v koaliciji ne v opoziciji, vodi državo. "Država je preveč resna stvar, da bi to prepuščali neki Levici," je dejal.

Koordinator Levice Luka Mesec je danes glede sporazuma z vlado ponovno izpostavil projekte, katerih nosilka bo Levica. Ta se bo po njegovih navedbah postavila na čelo težav, ki niso rešeni že več let ali desetletij. Izpostavil je stanovanjsko politiko, odpravljanje prekarnega dela ter namero za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Dobivamo še eno leto vlade, ki bo delala v prid ljudi, v prid večine, za blaginjo za vse, ne le za peščico," je v izjavi novinarjem v DZ ocenil Mesec.

GZS opozarja na škodljive posledice

Račun sporazuma med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Levica bo gospodarstvo stalo najmanj 1,4 milijarde evrov – in to v razmerah, ki že nakazujejo gospodarsko ohlajanje v širšem evropskem prostoru. V pomanjkanju analize finančnih učinkov, s katero bi še pred podpisom sporazuma postregla vladna koalicija, so oceno učinkov izvedli na Gospodarski zbornici Slovenije. Največje breme predstavlja predlagan dvig prispevnih stopenj za zdravstvo in pokojnino, ki vsebinsko gledano povečujejo obremenitev dela. 

V GZS ocenjujejo, da imamo v Sloveniji visok socialni standard, čeprav zaostajamo v konkurenčnosti gospodarstva za povprečjem EU. “Da bi tak socialni standard ohranili in celo še dvignili, moramo zagotoviti predvsem ustrezno poslovno okolje, dvig produktivnosti in spoštovanje tistih, ki delajo. Sporazum med koalicijo in opozicijsko stranko Levica za leto 2019 ne zagotavlja ničesar od tega. Nasprotno. Je zmes dragih populističnih ukrepov, uperjenih proti razvoju gospodarstva.”

Na podlagi razpoložljivih podatkov na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da naj bi se zaradi uveljavitve predlogov koalicije in Levice breme za gospodarstvo povečalo za najmanj 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja več kot 3 odstotke BDP.

Sporazum z Levico bo neravnovesje še dodatno povečal – prišlo bo do upočasnitve rasti neto plač
Največje breme po njihovem predstavlja predlagan dvig prispevnih stopenj za zdravstvo in pokojnino, ki vsebinsko gledano povečujejo obremenitev dela. OECD je v nedavnem pregledu davčne zakonodaje (avgust 2018) ugotovil, da že danes Slovenija od socialnih prispevkov pobere precej več kot druge države OECD. Ta sporazum bi to neravnovesje še dodatno povečal. Prišlo bo do občutnega dviga bruto plač, kljub temu pa bi se upočasnila rast neto plač, kar je nasprotno od prizadevanja gospodarstva. Ob odsotnosti razvojne kapice, ki jo pozna večina držav EU-28, je težava še precej bolj izrazita za slovenske strokovnjake, ki so nosilci razvojnega preboja v podjetjih.

Predlagani dvig stopnje DDPO na 22 odstotkov v 2022 pošilja tujim – pa tudi domačim – vlagateljem nenavadno sporočilo. Študija OECD je pokazala, da je višina tega davka najbolj škodljiva za gospodarsko rast v državi. Visoka gospodarska rast v državah, kot so Madžarska, Irska in Litva, je v veliki meri posledica ugodne obravnave dobičkov podjetij. V teh državah so dobički podjetij obdavčeni s stopnjami med 9 in 15 odstotkov. V zadnjih 10 letih je bila gospodarska rast v teh državah 3,6-krat višja od slovenske. Te države so torej imele željo pritegniti nove vlagatelje. Z zvišanjem obdavčitve pri nas bodo obstoječi vlagatelji uhajali v davčno prijaznejša okolja, so kritični v GZS.

“Po predlaganem sporazumu bi se javna poraba povečala vsaj za 540 milijonov evrov. Večanje vloge države gre pri tem pretežno na račun zasebne podjetniške iniciative in pomeni nacionalizacijo oz. ukinitev dela zasebnega sektorja. In to celo ob argumentaciji izboljševanja položaja dela zaposlenih, ki jih je s sedanjim sistemom javnega naročanja, ki preferira najnižjo ceno, vzpostavila ravno država sama.”

Vlado opozarjajo, da gre za strel v koleno
Na prvi pogled prihranki za potrošnike (študentski servisi, ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja) ali boj proti prekarnosti (zaposlitev pomožnega osebja v javnih ustanovah, omejitev agencijskega dela) obljubljajo všečen izid. Vendar se bo obseg potrebnih javnih izdatkov zaradi teh predlogov na srednji rok precej povečal, račun pa bomo poravnali davkoplačevalci. To se bo odrazilo v potrebi po dodatnem dvigu davkov za pokrivanje dodatnih javnih obveznosti, najverjetneje tudi v obliki vnovičnega zvišanja stopnje DDV, ki je prav za najbolj ranljive skupine najbolj krivičen davek. Hkrati se znižuje stopnja fleksibilnosti slovenskega gospodarstva, kar pomeni precejšnje poslabšanja poslovanja družb v času prihodnjega poslabšanja gospodarskih razmer – kar spet predstavlja potencialno breme za javne finance.

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: “Slovensko vlado pozivamo k racionalnemu premisleku o nekaterih ukrepih, ki predstavljajo potencialno veliko breme za javne finance, zatirajo zasebni sektor ter omejujejo njegovo prilagodljivost. V fazi pozne konjunkture je tak dogovor strel v koleno, zaradi katerega lahko gospodarstvo klecne.”

Gospodarska zbornica Slovenije je skupaj z Združenjem Manager že pozvala predsednika Vlade RS na sestanek, na katerem bodo opozorili na posledice poslabševanja pogojev poslovanja, ki jih povzročajo v sporazumu predvideni ukrepi.

nazaj na vrh