Noro! Šefic potrdil, da Avstrija pripravlja blokado meje s Slovenijo Izpostavljeno

Boštjan Šefic je priznal, da se stanje zaostruje. (foto: arhiv Demokracije) Boštjan Šefic je priznal, da se stanje zaostruje. (foto: arhiv Demokracije)

Slovenija ni zadovoljna s položajem na balkanski migrantski poti in dejstvom, da preko zunanje meje EU prihaja veliko migrantov. Države v regiji, Evropska komisija in agencija Frontex bodo morale narediti več, je v pogovoru za STA opozoril državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Hkrati je pomiril, da situacijo obvladujejo.

 

Število migrantov, ki prihajajo iz Turčije preko Grčije in potujejo proti Zahodni Evropi, se spet krepi, opozarja Šefic. Številke so sicer daleč od tistih iz leta 2015, ko je bila migrantska kriza na vrhuncu, ko je dnevno na grške otoke prišlo okoli 13.000 ljudi. Toliko so jih zdaj zabeležili "šele" v petih mesecih.

Gre tako za begunce iz Sirije kot ljudi iz Severne Afrike. Ena pot je "klasična", od Grčije, Makedonije, prek Srbije in Hrvaške do Slovenije. Dodatna pot poteka iz Srbije v Republiko srbsko in zahodno Bosno in Hercegovino. Tretja pa gre iz Grčije preko Albanije, Črne gore in BiH na Hrvaško. Predvsem slednja je trenutno zelo problematična in pri varovanju te meje bi več lahko naredila zlasti Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), je povedal Šefic.

V regiji je po ocenah slovenskega notranjega ministrstva nekje od 45.000 do največ 60.000 migrantov, večina pa jih želi priti vsaj do Slovenije, ker tako pridejo v schengensko območje. "Približno 80 odstotkov vseh, ki so poskusili nezakonito prečkati našo mejo, prosi za mednarodno zaščito. Tudi zato, ker četudi prekinejo postopek in gredo v drugo državo, ta pa jih vrne, so še vedno v schengenskem območju. To je zelo problematično," je opozoril Šefic.

Visok odstotek prišlekov sicer že pred ali kmalu po oddaji formalne prošnjo za mednarodno zaščito odide. Zato po ocenah Šefica Slovenija ni ciljna država večine migrantov.

Težava je tudi v tem, da je Srbija uvedla vizumsko liberalizacijo z Iranom in nekaterimi afriškimi državami. "To pomeni, da ti ljudje pridejo v Srbijo po povsem legalni poti, z redno letalsko linijo," je dejal državni sekretar. Po njegovih informacijah s konca aprila se okoli 2000 ljudi ni vrnilo v Iran. Podobna legalna pot z letalom je tudi iz Turčije v BiH.

Na to bi se morala ustrezno odzvati tudi Evropska komisija, zlasti v pridružitvenem procesu, meni Šefic. "Če držijo informacije, da namerava Srbija skleniti vizumsko liberalizacijo s Sirijo in nekaterimi severnoafriškimi državami, potem je to velik problem." Tudi Albanija bi morala izvrševati tisto, k čemur se je zavezala, je poudaril.

Kritičen je tudi do pomanjkljivega varovanja zunanje meje EU, kjer bi se morale migracije ustaviti in obravnavati. Namesto tega pa slovenska policija na meji beleži okoli 50 prihodov na dan. "To je preveč in nas zelo moti," je dejal. Varovanje zunanje meje EU je sicer po besedah Šefica v prvi vrsti naloga države, ki jo ima, je pa pripravljena pri tem pomagati tudi Slovenija.

Zaenkrat večino tujcev, ki vstopijo v Slovenijo nezakonito, odkrijejo, "saj niti Avstrija niti Italija ne ugotavljata ilegalnih prehodov meje". Avstrija jih je na meji s Slovenijo ujela manj kot deset, je povedal in dodal, da tudi na Dunaju priznavajo Sloveniji dobro opravljeno delo na meji.

Visoki vladni predstavniki Avstrije sicer napovedujejo še dodatno zaostrovanje ukrepov na meji s Slovenijo in nadaljevanje nadzora. "Seveda Avstrija pravi, da bo sprejemala ukrepe, če bi prišlo do 'preboja' meje. Tako kot jih mi, ker je meja med Hrvaško in BiH prepustna. Tako nam kot Avstrijcem pa je v interesu, da tok ustavimo in imamo zadevo pod nadzorom," je pojasnil Šefic.

Veliko sicer pričakuje od srečanja generalnih direktorjev policij držav regije ob robu zaključne konference projekta First Line, ki jo bo prihodnji teden gostila Slovenija in na kateri bodo predlagali nekatere konkretne ukrepe. Te pa naj bi potem obravnavali notranji ministri na srečanju Salzburškega foruma 14. in 15. junija v Bukarešti.

Več bi pri nadzoru zunanje meje EU po njegovih besedah lahko storila predvsem Hrvaška. S sodelovanjem južne sosede je sicer za zdaj zadovoljen. Zavrnjene migrante na meji korektno jemljejo nazaj, je povedal.

Na meji s Hrvaško sta po njegovih besedah sicer obremenjeni predvsem območji od Ilirske Bistrice proti Kopru, in v Beli Krajini od Metlike do Vinice oz. Adlešičev. Ostalo območje je obremenjeno bistveno manj.

Izpostavil je pomen ograje na meji. "Vsi ti ukrepi so učinkoviti in dajejo rezultate," je dejal in napovedal dodatno postavljanje "začasnih tehničnih ovir" na še nekaj točkah, zlasti na območju Kolpe, kjer je reka globoka in neugodna. Če bi bila tam ograja, potem se ljudje ne bi odločali za prečkanje in bi lahko preprečili tudi smrti, ki so jih tam že zabeležili, je ocenil.

Opozoril je sicer, da ograja sama brez nadzora migracij ne more ustaviti. Ob opozorilu na manko policistov je dejal, da sta na zeleni meji zelo prisotni policija in vojska. "Imamo poostren nadzor na mejnih prehodih, ker v tovornjakih in na vlakih najdemo ilegalne migrante. Izvajamo tudi izravnalne ukrepe v notranjosti," je opisal.

Tudi kriminalistična policija je uspešna pri razbijanju mrež tihotapcev ljudi. Enega od organizatorjev so na primer prijeli v noči na ponedeljek, je povedal.

A dolgoročno zgolj ograja in represija nista rešitev, meni Šefic. Slovenija po njegovih besedah potrebuje izdelano strategijo. "Eni pravijo, da lahko sprejmemo 50.000 ljudi, drugi zahtevajo, da niti enega ne. Nobeno stališče ni realno, pravih argumentov ni in nobena stran tudi ni dala jasnih odgovorov 'kako'. Prva ne, kako 50.000 ljudi preskrbeti, jih nahraniti, integrirati, druga pa ne, kako se bomo znotraj EU in mednarodne skupnosti zaprli in rekli, da nas to ne zanima," je opozoril.

"In ni odgovora, kaj bo, ko bo nek val morda prišel do nas. Ni ograje, ki bi zadržala sto ali dvesto tisoč ljudi. Kaj je alternativa? Bomo streljali? Najbrž si tega ne želimo," je dejal Šefic.

Spomnil je na bistveno spremenjeno strukturo migrantov. "Če smo prej govorili o Sircih, ki so si nedvomno zaslužili mednarodno zaščito, pa zdaj prihajajo večinoma Alžirci, Maročani in Pakistanci," je dejal.

Poudaril je, da je varnostna situacija v Sloveniji dobra. Policija jo "zaenkrat v celoti obvladuje" in "ničesar ne prikriva", je zagotovil.

"Se pa zavedamo tveganj, ki lahko poslabšajo razmere. Ljudje, ki so bodisi brez statusa bodisi poskušajo azilni sistem samo izkoristiti in jim pridobitev azila niti ni interes, so določeno tveganje," je opozoril.

Opozoril je, da so postopki preverjanja pravice do mednarodne zaščite predolgi. "Tudi tisti, ki jih je treba vrniti, imajo izjemne možnosti izogibanja državnim organom. Nekatere zadeve smo želeli zaostriti, a v parlamentu to ni bilo sprejeto," je spomnil in opozoril, da "učinkovitost postopka lahko tudi preprečuje nekatere poskuse nezakonitega prečkanja meje".

Kakorkoli že, državni sekretar na MNZ je tako potrdil, da se meja res zapira, a žal nam v škodo…

nazaj na vrh