Noro: ekonomist Masten razkril, da Mojca Šetinc Pašek v oddaji na temo sanacije bank ni sposobna sestaviti skupaj niti dveh številk!

  • Napisal  H. M. / Nova24v
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: printscreen / TVS foto: printscreen / TVS

Novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek je z raziskovalno oddajo Brezno na temo sanacije slovenskih bank dokazala, da presstitucija in številke nikakor ne gredo vkup. Profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Igor Masten je na Twitterju razkril, da v oddaji niso bili sposobni smiselno sestaviti skupaj dveh številk in tako naredili povsem manipulativno oddajo, ki ne odraža realnega stanja o krivdi glede povzročitve bančne luknje, globini bančne luknje ter njene sanacije.

 

Videti je bilo mogoče, kako hudo sumljivo sta bila usklajena Šetinc Pašek s svojo bombastično oddajo o NLB, kjer so bili krivi vsi od Evropske komisije, Evropske centralne banke do SDS (le domači tajkuni in njihovi kreditodajalci nič) in predsednik vlade Marjan Šarec s svojo izjavo o previdnosti pri prodaji A Banke. “Globoka država je ustvarila Šarca da brani fevde,” opozarja politični analitik Mitja Iršič.

Dobro vnaprej koordinirana igra različnih akterjev globoke države
“Dokumentarec Mojce Pašek Šetinc, novinarke RTV Slovenija, katero urednikovanje sta sodnika porotnika v kazenskem pregonu Janeza Janše zaradi domnevno žaljivega tvita označila za “globoko pod nivojem” ni prišel na dan naključno ravno v trenutku, ko se SDH pripravlja na odpiranje ponudb v zvezi s prodajo A Banke. Kar je hitro potrdil Šarec, ki je takoj ugrizil v sladko jabolko našističnega poročanja in izrazil pomisleke ali bi SDH sploh smel prodati banko, saj se on (kot se sam pohvali) že s prodajo NLBja ni strinjal. Občutek je kot da gre za dobro koordinirano vnaprej pripravljeno igro različnih akterjev globoke države,” je za Nova24TV opozoril Iršič. “Na eni strani se pripravi dokumentarec poln enostranskega kreativnih pripovedk o slovenski bančni luknji in posledičnim dokapitalizacijam, na drugi strani trenutni politični establišment v nizkem štartu, da pritisne na organe upravljanja z državnim premoženjem naj vendarle ne prodajo tajkunskega bankomata iz katerega so se arhitekti lika in dela Marjana Šarca napajali dve desetletji.”

Članek si lahko v celoti preberete TUKAJ.

nazaj na vrh