Nekdanji obrambni minister Hojs: Načelnik generalštaba Andrej Osterman je grešni kozel in žrtev uničevalne politike Slovenske vojske s strani stranke SD

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Andrej Osterman in Andreja Katič (foto:Nova24) Andrej Osterman in Andreja Katič (foto:Nova24)

Slab socialni položaj vojakov, razpadajoči škornji in uniforme, zastarela oprema, odhodi iz vojske, nezadostna ocena pripravljenosti vojske in nedavna negativna ocena bojne sposobnosti bataljonske bojne skupine bolgarskih ocenjevalcev iz zveze Nato kažejo na katastrofalni položaj Slovenske vojske. Med tem, ko strokovnjak za nacionalno varnost Boštjan Perne opozarja, da sta ključna problema kadrovska podhranjenost in premajhna finančna sredstva, s katerimi bi vojska lahko normalno delovala, nekdanji obrambni minister Aleš Hojs trenutno dogajanje primerja z vrhom ledene gore razsula, ki se je znotraj tega sistema nakopičil. Prav tako opozarja, da je videti, da bodo na koncu politiki, torej stranka SD, ki je obrambni resor neuspešno vodila kar nekaj let, na koncu žrtvovali neko čisto drugo figuro, torej načelnika generalštaba Andreja Ostermana, namesto da bi že pred časom odstopila aktualna ministrica Andreja Katič. Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je postal Alan Geder.

Največ prahu so razmere v Slovenski vojski dvignile po tem, ko so mediji razkrili negativno oceno, ki so jo prejšnji teden dobili pripadniki 74. polka 72. brigade in pridodanih enot Slovenske vojske. Osemsto pripadnikov naj bi bilo tako po navedbah ocenjevalcev Nata trenutno nesposobnih za resno delovanje. Ni pa slaba izurjenost tista, ki predstavlja edini problem, ampak neprimerna nova oprema, ki je povzročila, da je več vojakov utrpelo ozebline, potem ko je Katičeva zagotovila denar za škornje, ki so začeli razpadati že po dveh tednih uporabe, saj niso bili primerni za delo v zimskih razmerah.

Hojs: Spet bo šlo za prelaganje odgovornosti na nekoga drugega
Aleš Hojs opozarja, da to, kar se dogaja s Slovensko vojsko, predstavlja vrh ledene gore razsula, ki se je znotraj tega sistema nakopičil. “Ni naključje, da bodo na koncu politiki, torej stranka SD, ki je obrambni resor neuspešno vodila kar nekaj let, na koncu žrtvovala neko čisto drugo figuro. Torej načelnika generalštaba, namesto da bi že pred časom odstopila aktualna ministrica Andreja Katič. Spet gre za prelaganje odgovornosti na nekoga drugega, ne na tistega, ki je najbolj odgovoren za stanje v Slovenski vojski. Ob teh razmerah ne bi pozabil na poveljnika oboroženih sil Boruta Pahorja, ki v svojih šestih letih ni naredil nič, da bi se razmere v Slovenski vojski izboljšale. Njegova nesporna povezanost s stranko SD, ki je rezultirala v odkriti podpori na zadnjih predsedniških volitvah znotraj stranke, bi mu to omogočala, pa tega očitno vseeno ni naredil, čeprav to predstavlja najpomembnejšo operativno nalogo predsednika republike.”

Med zaposlenimi v Slovenski vojski je okoli 1200 uvrščenih okrog 20. plačilnega razreda. Vojak začetnik, ki se uvršča v 19. plačilni razred, ima okrog 620 evrov neto plače, vojak v pehoti z 10-letnimi izkušnjami pa prejme nekaj manj kot 700 evrov. Zaradi plačilne politike, ki vlada na Ministrstvu za obrambo, se nadure redkokdaj izplačujejo, namesto tega za presežke opravljenih ur prejmejo kompenzacijske ure, ki jih lahko koristijo med tednom. Čeprav je sekretar Bizjak trdil, da se te izplačujejo, je realnost takšna, da morajo vojaki ure koristiti, preden te zapadejo, tj. v času pol leta.

Pripadniki vojske, ki službujejo v vojašnici v Celju in Mariboru, so trenutno stanje opisali kot eksodus zaposlenih v sosednjo Avstrijo, saj prenizke plače onemogočajo preživetje družin v regiji z veliko brezposelnostjo, kjer je pogosto tudi partner ali partnerica vojaka brez službe. Poslanec največje opozicijske stranke SDS in predsednik Odbora za obrambo Žan Mahnič je že večkrat opozoril na nevzdržno stanje, ki vlada v vojski, po tem, ko je v medijih odjeknila novica o tem, da je več kot 100 pripadnikov Slovenske vojske prejelo humanitarno pomoč v obliki najosnovnejših sredstev za preživetje. “Drznem si trditi, da je vlada v oskrbo migrantov, ki so nelegalno prečkali Slovenijo in med tem uničevali vlake in drugo opremo ter nehvaležno po tleh metali hrano, vložila neprimerno več napora, skrbi in sredstev kot za lastne državljane, ki na svoji delovni uniformi vsak dan nosijo simbole države, ki mnogim med njimi za pošteno delo ne omogoči človeka vrednega preživetja,” je ob tem dejal Mahnič.

Poklic vojaka prinaša socialno negotovost
Za poklic vojaka, ki ga Ministrstvo za obrambo prek medijev oglašuje kot častno, je značilna socialna negotovost, saj tem poleg prejemanja nizke plače za zaposlitev za določen čas (do 45. leta) v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja grozi odpustitev, vojaki pa niti ne smejo stavkati. Žalostno je, da so vojaki ob taki plači primorani, da si sami kupujejo rokavice, obutev, nahrbtnike in oblačila, ki so primerni za hladno vreme. Problem neustrezne opreme se je še posebej izkazal v času migrantske krize, ko so vojaki pomagali pri nadzorovanju množic, ki jih je lahkomiselna vlada z Mirom Cerarjem na čelu spustila prek naše države. Nedavna ocena pa je še dodatno razgalila bedo, pred katero si številni zatiskajo oči.

Več o tem preberite TUKAJ.

nazaj na vrh