Kdo bo največji poraženec tokratnih EU volitev?

  • Napisal  Peter Jančič/ Spletni časopis
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Foto: STA Foto: STA

Dilema vsakih volitev je tudi, kdo bo največji poraženec. Odgovor pokažejo rezultati volitev in podatki o vložkih v volilno kampanjo. Na evropskih volitvah pred petimi leti o tem, kdo je bil najbolj potolčen, ni bilo niti najmanjšega dvoma: to je bila PS Zorana Jankovića. Hudo slabo pa so se zadnje evropske volitve izšle tudi za SD, ki jo je takrat še vodil Igor Lukšič, ki je namesto dveh nenadoma dobila le en sedež, gladko pa jo je kljub krepko večjemu vložku v kampanjo prehitel takrat skromnejši DeSUS Karla Erjavca.

 

Katastrofa Jankovićeve PS z ogromno denarja

Podatki o nihanju glasov na evropskih volitvah, ki kažejo te težave SD, prikazane so največje stranke (z mandati), so takšni:

EU volitve nihanje števila volivcev.

Grafika kaže tudi, kako se je SDS povzpela s tretjega mesta še leta 2004 na prvo leta 2009 in se tam tudi obdržala na zadnjih volitvah. Volivce so na prejšnjih volitvah v primerjavi z volitvami pred tem izgubile skoraj vse stranke, ker je bila udeležba nižja. Podatki so takšni:
Težave z udeležbo na volitvah ima celotna Evropska unija. Nadpovprečno dobro se je z ohranjanjem volivcev na zadnjih volitvah odrezal DeSUS. Skupno listo SDS in SLS bo letos vodil že dvakratni nosilec za SDS Milan Zver, ob Zveru bo za Evropsko ljudsko stranko (EPP), ki je najmočnejša v Evropskem parlamentu, nosilka liste NSi še Ljudmila Novak. Listo SD, socialni demokrati so drugi najmočnejši na evropski ravni, bo vodila Tanja Fajon. Iz stranke največjih poražencev prejšnjih evropskih volitev, Jankovićeve PS, pa je nastal kup novih strank, ki bodo letos poskušale srečo. PS je dramatično izgubila volitve, ker je pred petimi leti ravno razpadala na Jankovićev del in na novo stranko Alenke Bratušek, ki je danes znana kot SAB. Zaradi odstopa takrat šefice vlade Bratuškove, kar je bila posledica razkola, so bile takoj po evropskih še predčasne parlamentarne volitve. Na EU volitve se letos Bratuškova podaja z lastno listo, ki jo vodi avstrijska državljanka Angelika Mlinar. V PS je bil pred petimi leti tudi današnji premier Marjan Šarec, ki je pozneje ustanovil lastno stranko, ki ima za nosilko liste Ireno Jovevo. PS je v volitve pred petimi leti investirala krepko čez sto tisoč evrov, a ostala brez sedeža. Skoraj jih je dohitela Združena levica, za katero sta že takrat kandidirala Violeta Tomić in Luka Mesec, ki je imela za kampanjo dvajsetkrat manj denarja. Podatki za vse stranke, ki so jih volili vsaj štirje odstotki volivcev, so takšni:

Med poražence je pred petimi leti sodila tudi SD, ki jo je takrat še vodil Igor Lukšič. V kampanjo so vložili krepko več denarja kot DeSUS Karla Erjavca in Verjamem Igorja Šoltesa, a sta jih ti stranki po rezultatu prešibali, da o koaliciji NSI in SLS in o SDS daleč spredaj niti ne govorim. Povrhu Lukšič z vrha liste ni bil izvoljen, prehitela ga je Fajonova, ki je letos nosilka liste.

Skupna lista NSI in SLS ni bil le uspeh

SD pred petimi leti ni uspelo pobrati volivcev, ki so pobegnili od razpadajoče PS Zorana Jankovića. Letos ima SD nekoliko boljše izhodišče, ker se je okrepila na lanskih volitvah poslancev, DeSUS, ki je na državni ravni šibkejša, pa se skuša rešiti z “nakupom” zvezdniškega nosilca liste, Igorja Šoltesa, ki je pred petimi leti DeSUS z lastno listo prehitel. A šele volitve bodo pokazale, ali Šoltes še ima tak potencial kot pred petimi leti, ko se je na volitve podal s pretežno mladimi.

Pred petimi leti, čeprav so dobili dva sedeža, rezultat koalicije NSi in SLS ni bil posebej bleščeč. Na volitvah pet let prej je namreč toliko dosegla NSi sama, med bolj neučinkovitimi pa so bili tudi po vloženem denarju v kampanjo za pridobljenega poslanca: celo najmanj učinkoviti med vsemi, ki so dobili sedeže. A če stranka dobi dva evropska poslanca, se znesek tako ali drugače sčasoma povrne. Za NSi je bilo dodatno nekoliko nerodno, ker so njihovi volivci 32.720 prednostnih glasov skoncentrirali proti nosilcu liste Lojzetu Peterletu, kar je omogočilo, da je s 7.809 glasovi z dna tedanji predsednik SLS Franc Bogovič prehitel tedanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, ki je zbrala 5.917 prednostnih glasov. Igra letos, ko sta koalicijo sestavili SDS in SLS, ne bo enaka, SDS je po volilni bazi precej močnejša kot NSi, povrhu ima SLS na skupni listi dva močna kandidata, ob Bogoviču, ki ni več predsednik, še Franca Kanglerja, in se bodo glasovi najbrž delili. Ker niso naredili koalicije in ker je nosilka liste, letos manj tvega Ljudmila Novak. A če dobijo le en sedež, jo prav lahko, vsaj po dosežkih iz preteklosti, prehiti Lojze Peterle, ki ni več nosilec, pa tudi najmlajši nekdanji šef osamosvojitvene vlade več ni. A vse starejši so tudi volivci.

nazaj na vrh