Na veliko soboto bodo potekali blagoslovi jedi, zvečer pa slovesne vigilije

foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije, ki bodo naznanile Jezusovo vstajenje od mrtvih. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.

Velika sobota, ki je del velikonočnega tridnevja, je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki ta dan obiskujejo njegov simbolični grob v cerkvah. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo tudi velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.

Na veliko soboto potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, ki so jih pripravili verniki, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od teh jedi ima svojo simboliko.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja pa ob sobotah nimajo.

V katoliških cerkvah bodo zvečer potekale velikonočne vigilije. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči in obnovitev krstnih obljub. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa bodo oznanjale slovesne aleluje.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici.

Papež Frančišek bo velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki sv. Petra ob 20.30. Papež je sicer na večer velikega petka vodil molitev križevega pota in Jezusa prosil, naj vernikom podeli milost svetega sramu, skesanosti in upanja.

nazaj na vrh