Mojca Škrinjar: Ideja o državljanski vzgoji v srednjih šolah ni nova

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Mojca Škrinjar (foto: SDS) Mojca Škrinjar (foto: SDS)

Predmet državljanske vzgoje, ki bi ga morali poimenovati domovinska vzgoja, mora biti zasnovan na vrednotah slovenske države, ki je nastala na podlagi plebiscita 1990 ter po zmagoviti osamosvojitveni vojni in na načelih Evropske unije.

 

Na Brdu pri Kranju je v sredo potekala konferenca ravnateljev in ravnateljic, minister za izobraževanje Jernej Pikalo pa je tam med drugim spregovoril o vrsti sprememb v šolstvu, napovedal pa je tudi uvedbo predmeta o državljanski vzgoji v srednjih šolah.

Mojca Škrinjar, nekdanja državna sekretarka in predsednica Odbora za izobraževanje, znanost in šport pri Strokovnem svetu SDS, je poudarila, da ideja o domovinski in državljanski vzgoji v srednji šoli ni nova. »V resnici smo podlage pripravili podlage že v času druge vlade Janeza Janše in če vlada takrat ne bi padla, bi se ta predmet v srednji šoli že nekaj let poučeval,« je povedala Škrinjarjeva. Ob tem je poudarila, da »smo želeli dejansko domovinsko in državljansko vzgojo. Pojem državljanska vzgoja se namreč zdi preozek. Pomeni formalno stran, znanje o funkcioniranju države, demokraciji. Domovinska vzgoja pa državljanstvu podeli smisel in zavedanje o pomembnosti lastnega kulturnega prostora naroda in njegove zgodovine ter posameznikove pripadnosti narodu in kulturi,« poudarja Mojca Škrinjar. Po njenih besedah domovina vključuje vrednote, čustva in ponos. »Tako se mora domovinska vzgoja "razlivati" tudi v druge predmete, ki se tako ali drugače dotaknejo države in domovine,« dodaja.

»Idejo o predmetu, zasnovanem na vrednotah slovenske države, ki je nastala na podlagi plebiscita 1990 ter po zmagoviti osamosvojitveni vojni, bomo zagotovo podprli,« je povedala Škrinjarjeva in opozorila, da so pri takšnem predmetu zagotovo najpomembnejše teme o nastanku slovenske države leta 1991 ter o razvoju in negovanju demokracije in totalitarizmih: fašizmu in nacizmu ter komunizmu, ki so Evropo in Slovenijo v preteklem stoletju težko prizadeli. Po njenem mnenju bi pri omenjenem predmetu morali obravnavati in preučevati vzroke vseh treh totalitarizmov. »To pa zato, da bodo mladi znali prepoznavati znake totalitarizmov in jih preprečevati,« izpostavlja Škrinjarjeva in opozarja, da je zelo pomembna tudi vzgoja za sodelovanje, ohranjanje kulturne in naravne dediščine Slovencev ter spoštovanja manjšin in negovanja sosedskih odnosov.

»Temelji slovenske države so zasnovani v slovenski ustavi, ki jo je slovenski narod sprejel ob odločitvi za svojo državo. Ta odločitev ni bila brez tveganja, niti brez žrtev. Zato mora nastanek tega predmeta slediti načelom slovenske države in Evropske unije, ki je zasnovana na krščansko židovskem temelju in katere cilj je bil zagotovitev trajnega miru v Evropi, prostega trga ter spoštovanju človekovih pravic,« izpostavlja Škrinjarjeva in dodaja, da »vse, kar bi se oddaljilo od temeljev nastanka Slovenije in EU, torej v smeri zanikanja naštetih vrednot, ne sodi v učni načrt in učne prakse.«

»V kolikor bo strokovna skupina sestavljena iz strokovnjakov, ki po prepričanju ne bodo sodili pod dežnik zgolj nekaterih strank, ni bojazni o zlorabah. V času vlade Janeza Janše smo strokovne skupine sestavljali zelo pluralno, zato so zakonske in strokovne rešitve preživele vse vlade. Vsekakor pa smo vedno iskali rešitve ob predpogoju in upoštevanju prej naštetih vrednot,« zaključuje Mojca Škrinjar.

 

nazaj na vrh