Mladina nadaljuje s paranojo o sosedih: Še sam Goebbels se lahko skrije pred njimi

Mladina nadaljuje s paranojo o sosedih: Še sam Goebbels se lahko skrije pred njimi

“Stare in nove grožnje,” so zapisali na naslovnici Mladine, kjer ta teden svarijo, da “sosednje države postajajo vse bolj sebične in napadalne”. Pri levičarskem tedniku se že zadnjih nekaj tednov vedno bolj intenzivno pripravljajo na invazijo sosedov.

 

Zdi se namreč, in tako je tudi sklepati na podlagi prirejene Mladinine naslovnice, da Avstrijci, Hrvati, Italijani in Madžari samo čakajo prvo priložnost, ob kateri bi si lahko razdelili slovensko ozemlje. Resnica je seveda daleč od tega, a to Mladine ne zanima, njihov glavni namen je zganjati propagando. V prid komu in čemu pa ostaja vprašanje.

Pri Mladini, kjer so še do nedavnega aktivno podpirali migracije, zdaj namreč samo še hujskajo proti sosedom. Pri tem pa, kakor piše Borut Mekina, je včasih diplomacija nekaj veljala in ravno iz tega vzgiba sta se lahko izoblikovali prvi nadnacionalni tvorbi v obliki Društva narodov po prvi svetovni vojni in Organizacija združenih narodov po drugi svetovni vojni.

Nepotrebno razpihovanje sovraštva
A problem naj bi bil v egoizmu, ta se namreč vrača na velika vrata. In medtem ko ga pri Mladini črtijo, je razlog za vzpon tega “egoizma” ravno v nezmožnosti nadnacionalnih entitet, kakršni sta te dni OZN in EU, da naredijo karkoli. Namreč, v Mladini radi napadajo “suvereniste”, a sami pozabljajo, da je za krepitev desnice po svetu in Evropi v prvi vrsti kriva nefunkcionalnost EU, ki skrbi za interese EU, namesto da bi na prvo mesto postavila interese držav članic.

Po tem kratkem uvodu o pomenu diplomacije, ki vedno bolj izginja, pa so pri Mladini pokazali, kam pes taco moli. Tako je problematična Avstrija, ki je v parlamentu sprejela resolucijo v podporo uradnemu priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot manjšine. Tako v teoriji kot praksi je takšna resolucija vredna manj od papirnatega tigra. Primerljivo je s sprejetjem resolucije o ukinitvi revščine in izničenju lakote na svetu, ki bi jo sprejel slovenski parlament.

Naslednja na tapeti je bila Italija, ki pa Mladini ni šla povsem na roko. Tako je celo predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila priznala, da so se odnosi med Italijani in Slovenci v zadnjem času izboljšali. Temu navkljub so pri Mladini poudarili “novembrski shod skrajnega fašističnega gibanja CasaPound”, o katerem smo v preteklosti že poročali, da imajo v svojih prostorih na častnem mestu obešen portret komunističnega revolucionarja in morilca Che Guevarre. Ravno tako pa niso mogli mimo vsem “znanih, spornih izjav visokih italijanskih politikov”.

Mladino moti madžarski kapital v Sloveniji, sami se financirajo iz Luksemburga
Seveda, zdaj že tradicionalno pri Mladini, njihovemu besu ni ušla niti Madžarska, ki si drzne kazati interes za nakup Abanke. Mladino moti tuj kapital v Sloveniji, medtem ko Mladinini lastniki s svojim kapitalom, skritim v davčni oazi v Luksemburgu, ne predstavljajo problema. O dvojnih merilih pri Mladini ni potrebno izgubljati besed.

Na koncu pa ostanejo še Hrvati, ki Sloveniji “nagajajo” z arbitražo. Pri tem ni šlo brez najnovejše analize razmerja med diplomacijo in obveščevalnimi službami. Mladina žaluje, kako je tehnologija nadomestila človeka in da so obveščevalne službe s svojimi prikritimi dejavnostmi nadomestile človeški odnos diplomatov. Gre za res izkrivljeno doživljanje realnosti. Namreč, če se zgolj obrnemo na spletno stran hrvaške SOA, lahko takoj v njihovem jasno zapisanem poslanstvu najdemo podatke, kako je glavna naloga obveščevalne službe politiki, diplomatom in vsem preostalim dotičnim zagotoviti kar najboljši pregled informacij in analize, s katerimi lahko delujejo v interesu svoje domovine.

A pri Mladini poudarjajo, da je vznik “ozkoglednosti v mednarodni politiki” mogoče opaziti tudi v Sloveniji, “kjer premier ne potrebuje več diplomata, ampak obveščevalca”. To je tudi ena redkih točk, kjer se lahko strinjamo. Že nekaj časa je namreč jasno, da ko pride do zunanje politike, v Sloveniji vlada butl-diplomacija. A razlog za to ni nek idealizem, kot menijo pri Mladini, temveč nerealno in bogsigavedi v čem utemeljeno prepričanje, da se bodo stvari v mednarodnih odnosih enostavno izšle tako, kot si to zamišljajo naši politiki. To ni realno. Tak način vodenja zunanje politike, ki je zaživel s Karlom Erjavcem na čelu zunanjega ministrstva, lahko vodi samo v porazno stanje, v katerem se trenutno nahaja slovenska diplomacija.

K temu vsekakor ne pripomore vladajoča politična garnitura, ki skoči v zrak vsakič, ko tako Mladina zapiska. O tem, kako neokusno je sosednje države predstavljati kot najhujše sovražnike, medtem ko so vse članice EU, z izjemo Avstrije, ki to ne more biti, del zveze Nato, ni potrebno razpravljati. Pri tem pa vleči še neke vzporednice s fašizmom in nacionalsocializmom, kar je zgolj zganjanje šovinizma.

R. O.

nazaj na vrh