Ministrica Györkös Žnidarjeva: Tudi Slovenija se sooča z zelo očitnimi zlorabami azilnih postopkov!

Migranti. Simbolična fotografija./ Vir Twitter Migranti. Simbolična fotografija./ Vir Twitter

Notranja ministrica v odhajanju Vesna Györkös Žnidar je v intervjuju za Večer zavrnila očitke o sistematičnih prisilnih vračanjih migrantov in onemogočanju dostopa do postopkov mednarodne zaščite. "Z vso odgovornostjo in gotovostjo trdim, da ti očitki ne držijo," je dejala. Opozorila je na zlorabo azilnih postopkov in nujnost razprave o tem.

Györkös Žnidarjeva je zatrdila, da ministrstvo za notranje zadeve in slovenska policija pri obravnavi migrantov ravnata odgovorno, strokovno in zakonito, pri tem pa upoštevata evropsko in nacionalno zakonodajo ter vse sklepe, dogovore in usmeritve Evropskega sveta in Evropske komisije.

Prav tako pri dosedanjih preverjanjih po njenih besedah niso ugotovili nepravilnosti, ki jih je slovenski policiji očitala varuhinja človekovih pravic. Ta je namreč v vmesnem poročilu opozorila na domnevno premalo skrbno obravnavo osebnih okoliščin vsakega tujca in na to, da tujcem ni bil pojasnjen razlog za vrnitev tujim varnostnim organom.

Ministrica v odhajanju je opozorila na zlorabe azilnega postopka. "Treba je vedeti, da se tudi Slovenija sooča z zelo očitnimi zlorabami azilnih postopkov, s čimer se bo nujno ukvarjati tudi v bodoče," je dejala. Po njenih besedah niti mednarodno niti evropsko pravo ne dovoljujeta pravice izbirati državo, v kateri bo oseba zaprosila za mednarodno zaščito, ampak napotujeta, da je treba prošnjo vložiti v prvi varni oziroma prvi državi vstopa v EU.

"Dejansko stanje pa je, da nekdo zaprosi za mednarodno zaščito v Sloveniji, pred tem pa preide Grčijo, Makedonijo, Srbijo, BiH, morda Črno goro in nato Hrvaško. To so urejene in varne države, nekatere tudi kandidatke za EU," je dejala. Po njenem gre za očitno zlorabo azilnega sistema za pomikanje proti severu in izogibanje policijskim postopkom vračanja.

Györkös Žnidarjeva obžaluje, da v iztekajočem se mandatu v Sloveniji ni bila opravljena nobena resna migracijska razprava, kot tudi, da niso bile sprejete spremembe 51. člena zakona o mednarodni zaščiti, s katero so želeli po vzoru Dublinske uredbe vpeljati koncept tretje varne države, ki bi ga lahko uporabili za tiste, ki evidentno prihajajo iz varne države članice EU: "Trdim, da smo danes zaradi tega bolj ranljivi." Skrbi jo tudi, ker je iz zadnje verzije koalicijske pogodbe izpadla izrecna navedba iz prejšnjih verzij, da se bo sprejemala zakonodaja, ki bo onemogočala zlorabe azilnega sistema.

Poudarila je še nujnost političnega sporazuma držav članic EU o nadzoru evropskih meja in azilne politike, saj "nevladne organizacije z načrtnim prevažanjem ljudi nikakor ne morejo diktirati politike priseljevanja v EU".

Glede svojega prihodnjega političnega delovanja je dejala, da se ni odločila kandidirati na volitvah, ker je na nekatera vprašanja gledala bistveno drugače kot ostali v SMC in ker bi pred volitvami težko zagovarjala program stranke, ki zmanjšuje pomen varnosti državne meje.

 

nazaj na vrh