Matej Tonin bo kot predsednik DZ odstopil, vendar ne prej kot na dan imenovanja nove vlade

Državni zbor za zdaj še vedno vodi Matej Tonin. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Državni zbor za zdaj še vedno vodi Matej Tonin. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Prvak NSi in aktualni predsednik DZ Matej Tonin je danes ponovil, da bo z mesta predsednika državnega zbora "odstopil na dan, ko bo zaprisegla nova vlada". Po njegovih besedah je bil tak dogovor ob njegovem imenovanju in z drugačnimi željami bodoče koalicije uradno ni seznanjen. Če si bo premislila, pa se tudi ne bo upiral, je dodal.

 

Tonin je spomnil na svoje besede ob imenovanju na mesto predsednika DZ, ko je dejal, da bo odstopil, ko bo nova koalicija znana in bo oblikovana nova vlada.

Na današnji novinarski konferenci je dejal, da je odstopno izjavo že spisal, vanjo mora vnesti le še datum. V njej je zapisal, da ugotavlja, "da je bila oblikovana in v DZ izvoljena vlada RS", zato "skladno z dogovorom z 22. junija" odstopa z mesta predsednika DZ.

"S tem bom omogočil, da bo na isti seji izvoljena nova ministrska ekipa, potem se bo parlament seznanil z mojim odstopom in takoj po tem bodo sledile volitve novega predsednika DZ," je pojasnil.

Po Toninovih besedah so se namreč takrat dogovorili, da dela do oblikovanja vlade in omogoči obstoječi ministrski ekipi, da opravi tekoče posle do izvolitve nove. Kot je dejal, za zdaj s strani koalicije ni bil obveščen, da ta dogovor ne bi držal. "Če si bodo kakorkoli premislili, potem si bom jaz zelo dobro zapomnil, da v tej koaliciji dogovor ne drži niti dva meseca. Vsekakor se pa ne bom upiral," je navedel in dodal: "Pri meni beseda velja, verjamem, da tudi v koaliciji."

V vmesnem obdobju želi Tonin kot predsednik DZ postoriti še nekaj stvari: "Ena izmed ključnih v prihodnjem tednu je oblikovanje komisij in odborov ter dogovorov o izvolitvi podpredsednikov DZ, v življenje želim spraviti še nekaj administrativno-tehničnih aktov in sklepov, ki smo jih v teh dveh mesecih pripravili z ekipo DZ in jih uskladili z vodji poslanskih skupin. Želim opraviti še nekatere dogovorjene obveznosti na Blejskem strateškem forumu."

Delo državnega zbora bo v prihodnjih dneh potekalo tako, da bodo najprej v petek poslanci na izredni seji DZ volili predsednika vlade ter s sprejemom odloka omogočili uporabo 35 milijonov evrov za odpravo čakalnih vrst v zdravstvu, je dejal Tonin. Seja se bo začela ob 10. uri, zgolj za volitve premierja pa bodo bržkone potrebovali okoli devet ur.

Ker se drugi krog iskanja mandatarja konča ob polnoči, je Tonin zagotovil, da bo sejo vodil tako, da bodo volitve mandatarja do takrat opravljene: "Če bi želel nagajati, bi lahko s proceduralnimi prekinitvami poskrbel za to, da bi šel ta čas prek polnoči, a to ni moj cilj in bom storil vse, da bodo volitve opravljene do polnoči."

Če bi poslanske skupine na to sejo želele umestiti več točk, pa jih bo umestil na dnevni red za volitvami predsednika vlade in bodo o njih razpravljali prihodnji teden. Ena takih točk bi bil po napovedih iz petorčka bodoče koalicije lahko predlog enega podpredsednika DZ.

Pogovor o podpredsednikih sicer sam Tonin načrtuje šele v prihodnjem tednu, ko je za ponedeljek in torek že sklical delovni posvet vodij poslanskih skupin, na katerem se bodo dogovorili, kako in na kakšen način sestaviti vse odbore in komisije. Nato bo v četrtek sledila nova izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci izvolili podpredsednika DZ in tudi oblikovali vse odbore in komisije. Te so po njegovih besedah potrebne za to, da bodo matična telesa lahko opravila zaslišanja vseh kandidatov za ministrice in ministre.

Tonin je sicer ob tem izpostavil stališče, da je Levica koalicijska in ne opozicijska stranka, zato pričakuje, da ne bo jeziček na tehtnici v komisijah, kjer ima večino opozicija. Hkrati pa je priznal, da ničesar ne more storiti sam: "Jaz sem kretničar in mediator, končno odločitev sprejme večina." Glede strahov, da lahko na mestu predsednika DZ ogrozi sestavo odborov pa je odvrnil: "Bodite brez skrbi."

Zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministre bodo potekala v petek, 7. septembra, ter v ponedeljek, 10. septembra. Nato je po besedah Tonina potreben dvodnevni premor, da se pripravijo vsa poročila. Ob morebitnih negativnih ocenah predstavitve kandidatov lahko po poslovniku DZ predsednik vlade sicer te v treh dneh tudi še zamenja.

Če do tega ne bo prišlo, bo v četrtek, 13. septembra, predvidoma sledila nova izredna seja, na kateri bodo poslanci volili vlado in tudi novega predsednika državnega zbora.

Tonin je na vprašanja novinarjev spregovoril tudi o sestavljanju koalicije pod okriljem Marjana Šarca in vtisih po odločitvi NSi v prvem krogu, da se iz pogajanj umakne. Spomnil je na takratne dvome NSi v dolgotrajnost vlade in bojazen, da bi jih preostala peterica pri ključnih vprašanjih lahko preglasovala z Levico.

"Zdelo se nam je pomembno, da preverimo koalicijski potencial Levice. Če do dogovora ne bi prišlo, potem bi mi bili najverjetneje pred nekim novim dejstvom, ko bi se morali morda kako drugače odločati," je priznal. Dodal je, da jih je "zagotovo na nek način presenetila sprememba kursa Levice". "Glede na razprave v DZ si ne bi nikoli mislil, da bodo nekoč podprli oz. omogočili vlado, ki bo izpeljala privatizacijo NLB, ki bo ostala v Natu, ki bo pustila žico na meji. Je pa to še en argument več - če je bila Levica to sposobna narediti, bi bila toliko večja možnost, da bi nas preglasovali," je pojasnil in dodal, da je bilo dogajanje med petorčkom in Levico za NSi pomembno.

Na vprašanja o tem, ali obžaluje, da se NSi ni odločila drugače, saj očitno spet ostaja v opoziciji, pa je med drugim spomnil še, da s Šarcem nima težav, saj sta stranki v koaliciji v Kamniku. A da se je v 50 urah pogajanj "marsikaj pokazalo", zato je bila njihova ocena, da bi bilo v tej koaliciji težko delati. Prav tako bi bila NSi v tej koaliciji najbolj posebna, možnosti zunanjega partnerstva pa jim po njegovih besedah ni ponujal nihče.

nazaj na vrh