Le SDS in NSi nasprotujeta zakonu o kulturnih pravicah narodnih skupnosti iz SFRJ

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Urban Cerjak/Demokracija

DZ je v nadaljevanju današnjega dela seje prešel na prvo obravnavo predloga zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic, ki jih imajo narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. V predstavitvi stališč so podporo predlogu napovedali v SMC, SD, Levici in NP. V DeSUS se bodo odločali po svoji vesti, ne bodo pa ga podprli v SDS in NSi.

Predlog, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem iz SMC, temelji na zavezah iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Sloveniji, je dejal Matić. Po njegovih besedah deklaracija, ki je bila pred sedmimi leti sprejeta s 63 glasovi podpore, je brez zakonodajnih rešitev neučinkovita.

Predlog predvideva ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ in ureja njegovo financiranje. Svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji bi se preoblikoval v stalno telo. Predlog pa ne prinaša nobenih političnih pravic, je zagotovil Matić.

Poslanska skupina SMC je v predstavitvi svojega stališča napovedala podporo predlogu, saj izpolnjuje politične zaveze DZ, ki izhajajo iz deklaracije. Z njo se je država zavezala, da bo narodnim skupnostim zagotovila stalno skrb, da bodo lahko ohranjale in razvijale identitete, je dejala Anita Koleša (SMC). Prav tako so podporo predlogu napovedali v SD.

V poslanski skupini Levice so menili, da gre za delno rešitev, za minimum, ki izhaja iz mednarodnih zavez in zavez slovenske države in je potreben za ohranjanje in razvoj identitete omenjenih narodnih skupnosti, je dejal Matej Tašner Vatovec. Vendar je ustrezna dopolnitev ustave po njegovih besedah edina možnost, s katero bo mogoče izpolniti zaveze države.

Tudi po mnenju poslanske skupine NP bi bilo bolje rešitve vnesti v ustavo. Vsekakor pa jih je bolje urejati v zakonu kot nikjer, je dejala Mirjam Bon Klanjšček.

V DeSUS razumejo predlog, ker matične države premalo finančno podpirajo pripadnike obravnavanih narodnosti. Pač pa v DeSUS pogrešajo mnenja posameznih inštitucij in združenj občin, je povedal Primož Hainz. Vsa ta mnenja bi bilo treba po njegovi oceni pridobiti in sprejeti strokovno odločitev, ne pa prevaliti odgovornosti na poslance. V DeSUS bodo zato glasovali po svoji vesti, ker se odpira več vprašanj kot odgovorov.

Predloga pa ne bodo podprli v SDS in NSi. Pravice manjšin ščitijo že ustava, deklaracija in vrsta zakonov, menijo v SDS. Sprašujejo se, zakaj je ta zakon sploh potreben, je dejal Branko Grims. Odgovor je po njegovih besedah v predvolilnem obdobju, ko je treba poskrbeti za delovna mesta za nekatere.

V NSi menijo, da kdor želi dobro Sloveniji, predloga ne sme sprejeti. Predlog se dotika zelo občutljivih vprašanj, ki se jih ne bi smelo reševati pet minut pred volitvami, je dejal Jožef Horvat iz NSi.

Poslanka SDS Jelka Godec je med predstavitvami stališč poslanskih skupin predlagala prekinitev obravnave, dokler vlada ne poda svojega mnenja o predlogu. A je podpredsednik DZ Matjaž Nemec (SD) je dejal, da vlada tega ni dolžna narediti, zato se bo seja nadaljevala.

nazaj na vrh