Pisatelj Drago Jančar znova kritičen do medijev

Sobota, 04 Februar 2012 15:39

3 Komentarjev

Pisatelj dramatik, esejist Drago Jančar se lahko pohvali z novimi prevodi romanov, pohvalnimi tujimi kritikami, številnimi nagradami in z novo izdajo romana Severni sij. Tako se bo imenoval tudi projekt, eden od vrhuncev EPK, ki se začenja v sredo. V intervjuju za Delo je spregovoril o tem projektu, svojem delu in aktualnih razmerah v Sloveniji.

Na vprašanje, če mu laska, da v Maribor vstopajo njegovi romani, je odvrnil, da malo že, da pa je idejni avtor projekta Tomaž Pandur. Kot je pojasnil, mu je lani predstavil zamisel, da bi po prestolnici kulture postavili napise z naslovi njegovih tekstov. Sprva je bilo načrtovanih 12 napisov, ostalo jih je šest. Ideja, da črka z zagonetnim sporočilom vstopi v urbani prostor, se mu je zdela zanimiva.

O podobnostih med Evropo leta 1938 - času v romanu Severni sij - in danes, meni, da je tudi danes v zraku čutiti napetost, pričakovanje nečesa slabega, strah. "A čas mojega romana je bil vendarle drugačen," je poudaril in pojasnil: "Takrat so vsi evropski časopisi ljudi bombardirali s stvarmi, ki so se že dogajale, zasedba Porurja, stalinistični procesi v Moskvi (...). Leta 1918, ko je Slovenija postala del Jugoslavije, se je večina Nemcev odselila in leta 1938 so mariborski Nemci v nemški moči nenadoma videli rešitev. V zraku so že bile socialne in komunistične ideje (...). Ne bi mogel reči, da je zdaj tak čas, je pa res, da je spet v zraku neka negotovost zaradi gospodarske krize, političnih nemirov," je sklenil.

Do medijev je kritičen, saj so se po njegovih besedah novinarji in uredniki, ki se ukvarjajo s politiko in gospodarstvom, prehitro predali centrom moči. "V kapitalizmu, kakršnega živimo, komaj še vidim prave politične interese z vizijami skladne in uspešne družbe, v glavnem so zadaj ekonomski interesi ali brutalen pohlep - če tu novinarji niso sposobni zadržati distance in vsaj približno vztrajati na nekih principih ali idealih, so izgubljeni. Ker postanejo plen tistega, ki je v nekem trenutku močnejši. To se je zgodilo ne samo slovenskemu, ampak tudi precejšnjemu delu evropskega novinarstva, sploh v tranzicijskih državah," pojasnjuje.

Na vprašanje, zakaj se ni podpisal pod peticijo proti ukinitvi ministrstva za kulturo, je odvrnil, da zato ker že dolgo ne podpisuje peticij. "Bila so sicer leta, ko so me podpisovali na peticije, ker se je kakšnim prijateljem zdelo samoumevno, da sem tam," je pojasnil. "Poleg tega se jaz ne bi podpisoval tam, kjer se je podpisalo že 2000 ljudi, tam moj podpis ni potreben," je pojasnil in dodal: "Pod peticije sem se podpisoval, ko je bilo to nevarno".

Sicer je za to, da ministrstvo za kulturo ostane samostojno. "In če me kdo vpraša, to tudi povem: upravno je to malo pomemben ukrep, ne vem, kaj pridobimo, če združimo urejanje kulturnega in športnega področja. Povzroča pa vse skupaj, po znani slovenski navadi, že skoraj iracionalno razburjenje." O Janezu Janši meni, da je naklonjen kulturi, da sicer ni bral njegove poezije, bral pa je njegove knjige.

O povojnih pobojih pravi, da so "to debate, ki bodo pri Slovencih trajale še naslednjih petdeset let. Jaz, mislim, sem s tem končal (...). Končal sem na etični, politični ravni, vse, kar sem imel povedati na to temo, sem povedal. Literatura je široko polje, ne vem, kam me bo še neslo".

O sebi pravi, da je "po temperamentu južnjak, po raciu pa pripada srednji Evropi". Ob tem pojasnjuje: "Ne nazadnje, ker sem tukaj rojen, živim s to kulturo, ki je oblikovala Slovenijo, kakršna je danes, v dobrem in slabem".

STA / G. B.