Ali je Harij Furlan v Bosni zahteval podkupnino?

Četrtek, 26 Januar 2012 15:12

4 Komentarjev

V intervjuju za Glas Srbske je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik 6. januarja letos v intervjuju z naslovom »Republika Srpska najbolji je dar srpskom narodu« opozoril, da so k njemu prišli ljudje, ki so mu dejali, da bodo zaustavili sodno preiskavo povezano z izgradnjo zgradbo vlade in avtoceste, če bo plačal (sedaj že nekdanjemu) mednarodnemu tožilcu Hariju Furlanu 300.000 evrov. In to kljub temu, da naj ne bi bilo znakov kaznivega dejanja.

»GLAS: Obustavljena je istraga za izgradnju zgrade Vlade i autoputa. Nedavno ste javno rekli da Vam je međunarodni tužilac, kada je vidio da nema krivičnog djela, tražio mito od 300.000 evra?

DODIK: Došli su kod mene u Aleksandrovac. Jedan od njih je bio Italijan koji je govorio razumljivo srpski jezik i rekao mi da je garantovano da nema ništa, ali da bi to trebalo da se plati Furlanu 300.000 evra. Rekao sam da neću ništa da platim i da ću čekati da proces bude završen i onda javno reći da su mi tražili novac. Toliko o njihovom poštenju.«

Furlan: Zaradi uvedbe preiskave zoper predsednika vlade sem bil deležen večkratnih napadov s strani nekaterih medijev

Za komentar smo prosili tudi Harija Furlana, ki vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). V večernih urah smo prejeli
naslednji odgovor:

"V času opravljanja funkcije mednarodnega državnega tožilca v Bosni in Hercegovini sem svoje delo opravljal profesionalno, strokovno in pošteno. Vodil in usmerjal sem različne preiskave v skladu z veljavno zakonodajo, ne glede na to, kdo je bil na strani osumljencev. Za svoje delo sem bil tudi pohvaljen od svojega nadrejenega - Drew Engela, državnega tožilca iz Združenih držav Amerike.

Med preiskavami so bile tudi take, v katerih so bile osumljene najrazličnejše javne osebnosti. Zato ni naključje, da se mi je že v preteklosti in tudi sedaj skuša podtakniti sodelovanje pri podkupovanju in drugih nezakonitih poslih. Nikoli nisem sodeloval pri kakršnihkoli nezakonitih dejanjih in jih ostro zavračam. Ko preiskave dosežejo osebe, ki veljajo za nedotakljive, se v takih postopkih vedno skuša sejati dvom v upravičenost preiskovanja, tudi z diskreditacijo preiskovalcev.

Prav zaradi uvedbe preiskave zoper predsednika vlade sem bil deležen večkratnih napadov s strani nekaterih medijev, čeprav v času mojega službovanja ni bilo nikakršne prakse podkupovanja državnih tožilcev."

Zalar si želi Furlana

Zanimo pa je, da je minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar 20. januarja Državnotožilskemu svetu posredoval dokončni predlog za vodjo specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala, med dvema kandidatoma pa je izbral prav vodjo NPU Harija Furlana. Na razpis se sicer prijavila tudi sedanja začasna vodja tega tožilstva Blanka Žgajnar.

Zalar je Furlana predlagal že v prvem predlogu pred nekaj tedni, ki ga je posredoval generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju. Ta je zatem oblikoval še predhodno mnenje in po podatkih pravosodnega ministra dal prednost prav Furlanu. Kot so dodali na ministrstvu, je Zalar temu predlogu sledil.

Žgajnarjeva sedaj začasno vodi omenjeno tožilstvo, pred tem pa je bila vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Vodja te skupine je bil med leti 2004 in 2008 tudi Furlan, ki pa je to mesto predčasno zapustil, vzrok naj bi bil spor s takratno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar.

Vodjo specializiranega državnega tožilstva za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja na predlog ministra, po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca imenuje Državnotožilski svet. Državnotožilskemu svetu ni potrebno imenovati kandidata, ki ga je predlagal minister, niti ni vezan na mnenje generalnega državnega tožilca. Seja Državnotožilskega sveta je sicer predvidena za 30. januar.

Zalar: Ministrstvo za pravosodje ni razpolagalo s podatki, da bi za katerega koli kandidata obstajale omejitve državnotožilskega mandata

Za komentar glede izjave predsednika Republike Srbske Milorada Dodika o podkupovanju mednarodnega tožilca Harija Furlana smo povprašali tudi ministra za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Aleša Zalarja. Zanimalo nas je tudi bi Furlan še vedno užival njegovo podporo, če bi se izkazala resničnost navedb predsednika Dodika.

V torek, 31. januarja, smo dobili naslednji odgovor: "Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) - poleg drugih pogojev - v 197. in 117. členu določa, da mora biti kandidat za mesto vodje Specializiranega državnega tožilstva državni tožilec.

Ob tem pojasnjujemo, da uvedba kazenskega postopka zoper državnega tožilca, po ZDT-1 prinaša posledice za njegovo državnotožilsko funkcijo (razrešitev, disciplinske sankcije ali suspenz). Ministrstvo za pravosodje ob obravnavanju vlog za vodjo Specializiranega tožilstva ni razpolagalo s podatki, da bi za katerega koli kandidata obstajale prej omenjene omejitve državnotožilskega mandata."

Gorenak opozoril na sporno kadrovanje odhajajočega pravosodnega ministra

V SDS pa so se 24. januarja že odzvali na odločitev pravosodnega ministra, ki opravlja tekoče posle, Aleša Zalarja, da za vodjo specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala predlaga sedanjega vodjo Nacionalnega preiskovalnega urada Harija Furlana.

Gorenak je tudi spomnil, da je zakon o državnem tožilstvu predvidel enajst tožilstev, dosedanja skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pa je postala novo - specializirano dvanajsto državno tožilstvo.

Kot je opozoril, je bil tako edino za to tožilstvo predviden ponoven izbor vodje tožilstva. Sam je, kot je poudaril, že takrat opozarjal, da gre izključno za to, "da se minister Zalar želi s tega delovnega mesta rešiti Blanke Žgajnar", sicer sedanje začasne vodje tega tožilstva. To pa je Zalar po Gorenakovih besedah zanikal.

Poslanec SDS je opozoril tudi, da so bili roki za sprejem podzakonskih predpisov, predvideni za izvajanje vseh teh kadrovskih postopkov, sredi lanskega julija še šestmesečni. Ko so prišli v zaključno fazo sprejemanja zakona v DZ, je vlada že opravljala tekoče posle, in Zalar je po njegovih besedah vedel, da se mu čas izteka in je zato hitro v prehodnih določbah vse te roke skrajšal na tri mesece.

Gorenak ugotavlja, da Zalar izjemno hiti, ker želi postaviti na to mesto "svojega človeka". V SDS so prepričani, da Zalar kot pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, na nezakonit izkorišča svoj položaj opravljanja tekočih poslov zato, da bi kadroval po svoji volji.

Postopki za vodjo specializiranega tožilstva bodo po Gorenakovih besedah zaključeni že v naslednjih dneh, odvisno kdaj bo zasedal Državnotožilski svet. Prepričan je, da bo na to mesto imenovan Harij Furlan. Poslanec SDS je poudaril, da nima nič proti Furlanu, a je opozoril, da je Furlan 2007 to tožilstvo že vodil in ga sredi afere Čista lopata zapustil.

Gorenak je v pismu Pahorju tudi zapisal, da je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec, ki je bil soavtor zakona o državnem tožilstvu, v zakonu spisal novo delovno mesto, in sicer "generalni direktor vrhovnega državnega tožilstva". In sedaj naj bi to mesto zasedel prav Škrlec.

"To pomeni, da si je nekdo v zakon napisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu. Če to ne diši po korupciji in še kakšnem kaznivem dejanju, je veliko vprašanje," je tedaj sklenil Gorenak.

Vir: www.glassrpske.com, STA, www.sds.si; P.J.