(VIDEO) Ivan Oman leta 2012: "Imeli smo dve vojski. Prosovjetska je triumfirala leta 1945, tista druga, ki je želela demokratično Slovenijo, pa na cvetno nedeljo leta 1990."

Ivan Oman leta 2012 v Šentjoštu, poleg njega je Mojca Kucler Dolinar. (foto: printscreen) Ivan Oman leta 2012 v Šentjoštu, poleg njega je Mojca Kucler Dolinar. (foto: printscreen)

Danes bodo v Škofji Loki pokopali Ivana Omana, ki se je v zgodovino vpisal kot predsednik Slovenske kmečke zveze (SKZ), član predsedstva RS ter poslanec državnega zbora, predvsem pa kot ljudski govornik.

O Ivanu Omanu je sicer javno znano, da je rojen leta 1929, da je leta 1960 prevzel očetovo kmetijo in se nato na lokalnem nivoju (na območju Škofje Loke) ukvarjal s problemi kmetijstva, dokler se ni konec osemdesetih let vključil v politično dogajanje. Manj znano pa je, da se je Oman leta 1945 kot šestnajstletnik skupaj z domobranci umaknil na drugo stran Karavank, v Vetrinj, od koder je bil nato vrnjen v domovino in se komaj izognil smrti. O tem je sicer spregovoril v knjigi »Za naš dragi dom in rod«.

Leta 2012 pa se je Oman udeležil tudi slovesnosti ob 70-letnici prve vaške straže na Šentjoštu. Takrat ga je za rokav pocukala tudi ekipa TV Slovenija, za katero je dal izjavo: »Ta prireditev je pač spomin na drugo slovensko vojsko, torej, imeli smo dve slovenski vojski. Tista prosovjetska je triumfirala leta 45, druga, ki si je prizadevala za demokratično Slovenijo, je izgubila vojno tisti hip, ko je kralj podpisal sporazum in je bila leta 45 pobita. Zmagala pa je 45 let po smrti na cvetno nedeljo leta 90 z volitvami, ko smo dobili demokratično Slovenijo.«

Z omenjeno izjavo je sprožil silovit vihar med branilci komunističnih mitov. Na Ivana Omana se je z javnim vprašanjem obrnil podmladek SD Mladi forum z vprašanjem, ali ima domobrance za demokratično vojsko, če je leta 1944 prisegla Hitlerju na Plečnikovem stadionu. Mladi forum je še zapisal, da se do partizanske vojske naša država neprestano obnaša, kot da so se borili proti slovenskemu narodu.

Na Omanovo izjavo se je odzvala tudi Mladina s članki, ki so poniževalno govorili o Šentjoštu, ki naj bi bila za »sedanjo vlado« (to je Janševo vlado leta 2012) verjetno »ena najbolj zglednih vasi« in da se tam reinterpretira zgodovina in da si določena politična opcija prilašča zasluge za osamosvojitev.

A kljub zlohotnim odzivom na Omanovo izjavo lahko pritrdimo besedam, ki jih je včeraj predsednik SLS Marjan Podobnik izrekel na žalni seji: »Ivan Oman je bil simbol tistega, kar je Slovenija po osamosvojitvi imela možnost nastati, pa v mnogočem žal ni oz. še ni. Simbol Slovenije, kakršna bi bila, če po preživetem nacizmu in fašizmu ne bi imeli medvojne in povojne revolucije in nato še 50 let komunizma; simbol Slovenije, ki bi jo vodila od naroda izvoljena oblast izmed tistih, ki so skozi rodove na naših tleh vzpostavljali trdne kmečke grunte, močne družinske obrti in podjetja. Izmed tistih, ki  vzgajajo k spoštovanju človeka, družine, dela, domovine in pošteno pridobljene lastnine.«

Video izjave si lahko ogledate TUKAJ.

nazaj na vrh