Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Tožilstvo zahtevalo podaljšanje pripora za Voduška in Gaberca Okrožno državno tožilstvo v Celju je zoper lastnika Info TV Vladimirja Voduška predlagalo podaljšanje pripora, ki bi se mu sicer iztekel konec tega tedna. Zahteva za podaljšanje pripora je bila vložena tudi za Velenjčana Stanislava Gaberca, ki ga je policija 12. julija na Trojanah prijela skupaj z Voduškom, so danes za STA potrdili na tožilstvu.

Vodušku in Gabercu, ki sta osumljena izsiljevanja, je celjski preiskovalni sodnik po aretaciji odredil enomesečni pripor, ki se izteče 12. avgusta. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl je danes potrdil, da so za oba predlagali podaljšanje pripora, drugih podrobnosti pa ni želel izdati. O podaljšanju pripora bo odločal zunajobravnavni senat.

Po besedah Voduškovega odvetnika Boštjana Penka se pripor v takšnih primerih praviloma podaljša za dva meseca. V šestih mesecih po odvzemu prostosti pa se mora vložiti obtožnica, je pojasnil Penko.

Tako Penko kot odvetnik velenjskega poslovneža Gaberca Boris Kanduti podaljšanju pripora nasprotujeta in bosta ustrezno odgovorila tudi na zahtevo tožilstva.

Obramba je tudi vložila na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, kar bi lahko privedlo do odprave pripora. Na vrhovnem sodišču so danes za STA pojasnili, da "o zadevi še ni odločeno, saj je vrhovno sodišče moralo najprej pridobiti odgovore tožilstva na vse prejete zahteve".

Vodušek in Gaberc sta osumljena izsiljevanja vodstev podjetij Unior iz Zreč in Rhydcon iz Šmarja pri Jelšah. Oškodovancema naj bi grozila, da bosta o njiju razkrila podrobnosti v medijih, v zameno za molk pa zahtevala denar.

Od predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca in direktorja Rhydcona Vinka Stiplovška naj bi Vodušek zahteval 350.000 evrov v gotovini ali odkup njegovih terjatev v višini 160.000 evrov. Kot tretjo možnost naj bi jima ponudil, da z njegovim podjetjem skleneta pogodbo o oglaševanju, vredno 360.000 evrov. Tako Vodušek kot Gaberc krivdo zanikata in pravita, da je šlo za poslovne dogovore.

Zagrožena kazen za izsiljevanje je od enega do osmih let zapora.

STA, G. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji