Škandal: V času krize Kučanu nov privilegij

Četrtek, 09 Februar 2012 10:59

37 Komentarjev

Zadnji šef Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in nekdanji predsednik republike Slovenije Milan Kučan živi lagodno življenje. Kučan si je že pred leti zagotovil dosmrtno plačo predsednika države v višini 80 odstotkov predsedniške plače. Pred dvema desetletjema pa si je kupil državno hišov Murglah za desetino takratne vrednosti. Nedavno mu je Pahorjeva vlada zagotovila še dodaten privilegij; in sicer mu bo v prihodnje vse stroške, ki jih bo nekdanji predsednik republike ustvaril zaradi udeležbe na protokolarnih dogodkih doma in v tujini, poravnal uporabnik oziroma organi gostitelja sami iz sredstev svojega finančnega načrta oziroma na podlagi zahtevka za refundacijo stroškov Protokola.

V Sloveniji je bila v marcu lani izplačana najnižja pokojnina 192,91 evra, kakor je razvidno iz podatkov Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je lani v članku Poskrbeli zase, za druge jim ni mar v reviji Demokracija zapisala naša novinarka Vida Kocjan, ko je pisala o t. i. pokojninski reformi. Najnižja pokojninska osnova je bila takrat 551,16 evra. Hkrati je bila najvišja izplačana pokojnina 2.261,17 evra. Skrb zbujajoč podatek pa je, da je kar 341.875 od 566.907 prejemnikov pokojnin v marcu 2011 prejelo enako oziroma pokojnino, nižjo od 600 evrov. Prag revščine v Sloveniji je bil 593 evrov. To pomeni, da že 60 odstotkov slovenskih upokojencev živi v revščini.

Kučan potrebuje 6-krat več kot drugi

Ob tako skrb zbujajočih podatkih, na katere pa privilegiranci ne opozarjajo, Milan Kučan, nekdanji predsednik države, mesečno prejme 3.220,96 evra pokojnine, to je več kot 5-krat več od 60 odstotkov slovenskih upokojencev, kar 21-krat več, kot znaša najnižja pokojnina v Sloveniji, oziroma 5,8-krat več kot znaša najnižja pokojninska osnova, je izračunala naša novinarka. Ob tem povejmo, da Kučan prejema redno pokojnino v višini 1.623 evrov, preostali znesek do 3.220,96 evra pa je razlika do 80 odstotkov plače predsednika države. Milan Kučan ima namreč na podlagi zakona, ki ga je tik pred predsedniškimi volitvami, na katerih po zakonu ni mogel več kandidirati za predsednika, spremenila takratna vladajoča koalicija na čelu z LDS. Kučanu in vsem njegovim naslednikom je bilo s tem omogočeno dosmrtno prejemanje 80 odstotkov plače aktualnega predsednika države.

Nujne spremembe »predsedniškega zakona«

Glede na navedeno so edino prav ravnali v preteklosti v poslanskih skupinah SDS in SNS, ki so lani na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 20. člena zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike. Člen določa višino nadomestila oz. prejemkov, ki pripadajo predsedniku republike po izteku mandata. Vlagatelji kot sporno izpostavljajo ureditev, po kateri je predsednik republike, če se po izteku funkcije zaposli oz. upokoji, upravičen do razlike med redno pokojnino oziroma redno plačo (z dobičkom) in 80 odstotki plače predsednika republike. V SDS in SNS pri tem opozarjajo, da ta pravica oziroma privilegij predsednika republike po prenehanju funkcije ustvarja neenak položaj z drugimi državljani ter z drugimi kategorijami funkcionarjev in poslancev, ki so tako kot predsednik republike neposredno voljeni. Pri tem opozarjajo na načelo pravičnosti oziroma na načelo pravne in socialne države, v kateri morajo biti pravice najvišjih nosilcev državne oblasti v razumnem sorazmerju s pravicami, ki jih država zagotavlja drugim državljanom. V pobudi so še zapisali, so se tudi družbene, socialne in ekonomske razmere v Sloveniji v zadnjem obdobju tako spremenile, da to samo po sebi upravičuje nesorazmernost takšnega privilegija, ki ni v razumnem sorazmerju s pravicami, ki jih država zagotavlja drugim državljanom.

Po Kučanu bo užival tudi Türk

Zakon pa ne velja samo za Kučana, ampak tudi za Danila Türka, ki bo deležen 80 odstotkov plače aktualnega predsednika (pokojnina in dodatek), ko ne bo več predsednik in se bo upokojil.

Kožuh Novakova skriva noge

Ljudi, ki so lani pozivali k nujnosti sprejetja pokojninske reforme, po kateri bi morali državljani in državljanke delati do 65. leta starosti oziroma do izpolnitve 40 let delovne dobe za moške in 38 let za ženske, in ki menijo, da imajo pravico krojiti našo usodo, je v Sloveniji še nekaj. Med njimi izstopa Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), in sicer v imenu krepke večine upokojencev, kakor sama pravi, a je slednje seveda vprašljivo. Mateja Kožuh Novak se sicer danes predstavlja kot človek, ki naj bi jo zanimala samo stroka (zelo poudarja, da je ginekologinja) in upokojenci. V resnici pa je bila tudi poslanka SD v preteklih mandatih, še bolj kot po radikalnih stališčih pa smo si jo zapomnili po tem, da se je potegovala za mesto podpredsednice SD, po neuspehu pa se je užaljeno umaknila.

Hribarjeva upokojena pri 52 letih

Naslednja velika skrbnica slovenskega naroda, nekateri jo imenujejo »mati naroda«, je Spomenka Hribar. Seveda ni presenetljivo, da tudi Hribarjeva spada med privilegirance. Po razkritju tednika Reporter se je upokojila pri 52 letih starosti z 28 leti delovne dobe, za kar prejema 1.160,60 evra pokojnine. Upokojila se je že leta 1993, in sicer po zakonu, ki je takrat veljal za poslance (najmanj 25 let delovne dobe), čeprav bi kot univerzitetna profesorica lahko odšla spet na univerzo in predavala do polne starosti za upokojitev. Ne, tega ni storila, pač pa je uveljavila zakonsko določbo, ki jo je ustavno sodišče pozneje razveljavilo. Mimogrede, v omenjenem tedniku so zapisali, da se je pod podobnimi pogoji upokojil tudi Emil Milan Pintar, novinarju Igorju Kršinarju pa je dejal, da je bil ob upokojitvi star šele 49 let in je imel približno 26 let delovne dobe. Pintar mesečno prejme 1.100 evrov pokojnine, res pa je, da se v predvolilno kampanjo javno ne vključuje in v nasprotju s Spomenko Hribar ne poziva ljudi, naj glasujejo za reformo.

Privilegirani "gromovnik" Janez Stanovnik

Privilegiranec pa je tudi Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB) ali »oče naroda«, ki podobno kot Kučan, Türk, Kožuh Novakova in Hribarjeva državljane in državljanke poziva, naj na referendumu glasujejo za reformo. Tudi Stanovnik je menda prepričan, da je podaljšanje delovne dobe do 65. leta starosti nujno potrebno. Novinar Kršinar je navedel podatek, da Janez Stanovnik v okviru redne domače in devizne pokojnine prejema še dodatek za partizanstvo. Enako velja tudi za njegovega »bojnega tovariša« Cirila Zlobca. Kršinar je razkril, da se je Stanovnik upokojil leta 1982, ko je bil star 60 let, pozneje pa je bil še dve leti predsednik predsedstva SR Slovenije (pred Milanom Kučanom). V času komunizma je 20 let delal v Organizaciji združenih narodov (OZN), kjer ga je posredno nasledil Danilo Türk. Nedvomno je, da gre za zelo povezani osebi. Stanovnik višine svoje pokojnine ni razkril, verjetno pa je zelo visoka in brez dodatka iz tujine najverjetneje na gornji višini, torej okrog 2 tisoč evrov mesečno. Dodajmo, da Stanovnik spada v kategorijo 21.215 udeležencev NOB, španske vojne, narodnih herojev in nosilcev partizanske spomenice. Dodatke za to Zavodu RS za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) nakazuje država (torej gre to neposredno v breme davkoplačevalcev). Samo v letu 2010 je država iz tega naslova vplačala 36,674.367,24 evra. Dodatke v tej višini je torej prejelo 21.215 udeležencev NOB in drugih privilegirancev. Od druge svetovne vojne je minilo natanko 66 let. Če letni znesek 36,7 milijona evrov pomnožimo s 66, ugotovimo, da smo slovenski davkoplačevalci za to namenili ogromno denarja. Po današnjih zneskih 2.422 milijonov evrov, kar je dobra tretjina enoletnega proračuna Slovenije.

Mimo ustaljenih pravil

Visoke pokojnine z malo delovne dobe pa niso edini privilegij ljudi, ki imajo danes polna usta tega, da je »treba delati do pozne starosti in si pokojnino zaslužiti«. Naj nadaljujemo z Janezom Stanovnikom. V ljubljanskih Murglah je lastnik stanovanjske hiše, hkrati pa mu je Mestna občina Ljubljana, domnevno na predlog župana Zorana Jankovića, leta 2009 kot domnevno zaslužnemu občanu podelila varovano stanovanje v centru starejših v Trnovem v Ljubljani. Le streljaj torej od Stanovnikove stanovanjske hiše. Kako in koliko Stanovnik plačuje za to stanovanje in oskrbo v celoti, za zdaj ni znano.

Kučanova hiša v Murglah

Da je Milan Kučan v zares privilegiranem položaju tudi s premoženjskega vidika, kaže podatek, da je v Murglah odkupil nekdanjo protokolarno hišo za samo dobrih 41 tisoč mark oziroma za okoli desetino takratne vrednosti tovrstnih hiš. Po današnjih cenah je hiša vredna vsaj 20-krat več. Kučan je takrat v hiši prebival kot predsednik predsedstva SRS. Takrat se je sprejemal t. i. Jazbinškov zakon, po katerem so državljani lahko odkupili nekdanja družbena stanovanja, vendar zakon ni zajemal protokolarnih objektov ali stanovanj in hiš. Po pripovedovanju pa je domala v zadnjem trenutku prišel »ukaz«, da je treba v zakon vključiti tudi izjeme. Zakon so dopolnili, Kučan pa je tako prišel do hiše, v kateri je živel le začasno. S tem je prišel tudi do vse opreme v tej protokolarni hiši ter vseh morebitnih umetniških in drugih protokolarnih predmetov. Njihova vrednost ni bila nikoli ocenjena. Podobno kot Kučan je do hiše prišel tudi pokojni Janez Drnovšek. Drnovšek je za hišo plačal le dobrih 37 tisoč mark, po poznejših zapisih pa naj bi jo bil prodal za 520 tisoč evrov (za več kot milijon mark) in si za to kupil hišo na Zaplani. Naj sklenemo s Kučanom. To je danes eden najbolj privilegiranih ljudi v državi.

Še nov privilegij za Kučana

Pahorjeva vlada, ki vodi le tekoče posle, je pred dvema tednoma na hitro sprejela kratek, a pomemben »dodatek« k t. i. sklepu o določitvi protokolarnih pravil. V 28. členu omenjenega sklepa naj se doda odstavek, ki se glasi: »Stroške pomoči in storitev protokola na podlagi 16. člena in šestega odstavka 21. člena Zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (ZZPOFPR), ki jih ne krije gostitelj posameznega dogodka, krije Protokol.« To preprosto pomeni, da bo enako pravilo kot za predsednika republike veljalo tudi za nekdanjega predsednika republike, in sicer mu bo v prihodnje vse stroške, ki jih bo nekdanji predsednik republike ustvaril zaradi udeležbe na protokolarnih dogodkih doma in v tujini, poravnal uporabnik oziroma organi gostitelja sami iz sredstev svojega finančnega načrta oziroma na podlagi zahtevka za refundacijo stroškov Protokola. Nekdanji predsednik je tako deležen novega privilegija, vprašanje pri tem pa je, kdo je do zdaj plačeval stroške, ki so nastali pri njegovih »protokolarnih nalogah«.

M. B. , V. K., P. J.