Krajnec (Slovenec), tvoja zemlja je zdrava …

  • Napisal  Janez Virk
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Demokracija foto: Demokracija

Osamosvojitev Republike Slovenije Slovencem ni prinesla tistega, kar smo od nje pričakovali, pač pa − polagoma, zadnje čase pa vse bolj nasilno − še večjo zasužnjenost, resnično socialno in »kastno« razslojenost, splošen načrtno ustvarjen nered.

 

Najhujše pa je, da diktature, to pot sicer zaodrne, ne poznamo in ne vidimo, ampak le čutimo. A vendar, končno smo dobili svojo državo, kar premnogim narodom v Evropi (še) ni uspelo – samo poglejmo ta čas »katalonsko-španski cirkus«. A po Marakešu, balkanski muziki na ulicah adventne Ljubljane in umanjkanju slovenske zastave v slovenski prestolnici velja biti zelo previden in pripravljen na vse, še posebej pa na to, kako smo si to zapisali v svoje ustavne dokumente.

O čem govori ustava?

In smo zapisali: Ustava RS 1991, Uvod: »Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu … in upoštevajoč dejstvo, da je bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi … (3.člen:), je Republika Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.« Ustava SRS 1974, Predgovor, II. alinea: »… da je slovenski narod v svojem narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji … prvič v zgodovini po tisočletnem zatiranju ustvaril svojo lastno državo, ki temelji na njegovi suverenosti … 1. člen: SRS je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije … in … skupnost ... slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti.«

A kakorkoli že, vedeti moramo, da je šlo na plebiscit 93,2 odstotka volivcev, od teh pa jih je za glasovalo 95 odstotkov, pri čemer, kot so nam kasneje povedali, mnogim lastna država ni bila intimna opcija. In slednjih je čedalje več, vsaj kot se vidi po vodilnih medijih pa tudi že po ulicah naše prestolnice.

V tem božičnem času si pojdite pogledat Vodnikovo cesto v Ljubljani in boste videli, da na stari Vodnikovi šoli, zgoraj, pod napuščem, še vedno jasno piše: »VERA BODI VAM LUČ, MATERIN JEZIK BODI VAM KLJUČ«. (No, sedaj ko sem to napisal, se bojim, da bo Zoki to šolo podrl, ker je pač »njegova«.) Ja, sredi Ljubljane, ob Križankah pa še: »NAPOLEON REČE, ILIRIJA (SLOVENIJA) VSTAN!« (V akcijo, Zoki) 

                                                                     

Slovenija in krščanstvo

Slovenci bi se morali zavedati, da smo kljub vsemu še vedno krščanski narod s svojim maternim jezikom, slovenščino. Še pomnite, kako je vse Hrvaška, da, resnično vsa, do zadnje vasi, veličastno slavila svoje svetovne nogometne podprvake, ki so vsi do zadnjega Hrvatje na čelu s trenerjem Dalićem, ki je nedvoumno povedal, da so on in njegovi igralci vsi tudi kristjani! In kako so, ne le klavrno, ampak prav ponižujoče »slavili« svetovni prvaki Francozi?  In dandanašnji enako! No, česa takega kot na Hrvaškem v Sloveniji še nismo doživeli, a upam, da se ne motim, tudi to se že začenja tam, kjer je najbolj vidno, v vrhunskem športu. Tako sta slavila in se izrekla ob osvojitvi evropske košarkarske zmage naša Dragić in Dončić, Slovenca, za Slovenijo. In še bolj odmevno z izpostavljanjem slovenstva na vsakem koraku na najbolj izpostavljenem mestu v ZDA, na TV, v ligi NBA, nadaljuje vse uspešnejši Dončič. In ne pozabimo Slovenke Melanie, s prvim ameriškim sinom, ki govori tudi slovensko! 

Narod izpolnjuje eno temeljnih človekovih potreb, potrebo po pripadanju, po ukoreninjenosti. A za narod ni dovolj raba istega jezika, ampak vsaj minimalna stopnja poenotenja o temeljnem nacionalnem interesu, preživetju naroda – je na teh straneh pred kratkim zapisal Bernard Brščič.   

Kaj pa telesna kultura?

In tu je sedaj bistvo tega pisanja: tema, osnovno o preživetju človeka, ki jo je – pa to je noro − dandanes tako težko sprejeti, a so nas o njej prepričevali največji možje človeštva že od antike naprej pa tudi vsi veliki slovenski verski voditelji (a še posebej papeža: svetniški Janez Pavel II. in Benedikt XVI.) in naš (in ne le naš, ampak eden največjih evropskih strokovnjakov), žal že pokojni profesor Drago Ulaga: TELO JE POSODA DUHA!  Če telo ni zdravo, je tudi duh v nevarnosti. Med njima mora biti vzpostavljeno ravnotežje – kalokagatos, je rekel že pred 2600 leti prvi grški filozof Tales. Sto let za njim je Pitagora to povedal prav po matematično (recimo temu: prvi Pitagorov izrek!): naj ne pride na uro matematike, kdor ni prej opravil ure gimnastike! In še posebna razlaga navedenega: pri tej »gimnastiki« ne gre za olimpijske igre, ampak za človeka, za njegovo splošno telesno aktivnost. Olimpijske igre so se odvijale vse do svojega antičnega konca tisoč let le v čast grških bogov in ne v skrbi za človeka. Danes pa človek civilizacije nezadržno in razumljivo telesno propada (omejujem se le na telesno), se skoraj ne giblje več, ne dela fizično prav ničesar in se čezmerno masti z jedilniki vizualnih medijev. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da naj bi bila že čez 7 let (leta 2025) na svetu že tretjina vsega svetovnega prebivalstva predebela. A kaj, če smo Slovenci med vodilnimi v tem na svetu, saj je že leta 2016 naš Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil, da je pri nas polovica moških čezmerno hranjenih (žensk pa ena tretjina), v Evropi smo menda na odličnem sedmem mestu po debelosti prebivalcev, še boljši pa smo v kategoriji mladine od 7 do 17 let, kjer smo se že leta 2015 uvrstili na 4.mesto na svetu (in na 3. v Evropi), potem ko smo v tem »športu« prehiteli ameriške otroke.

In kaj je Slovenija storila, da bi se to popravilo? Nič, prav nič. Za šolsko telesno vzgojo je vse manj ur in prostočasnih obveznih dejavnosti.

Lenoba nas ubija

Pa je rešitev tega prav enostavna in zagotavljam, lahko kadarkoli dokažem, da ne zahteva nobenih bistveno večjih sredstev, pač pa le pravilno razporeditev sredstev in ustrezno organizacijo. Z uporabo, času primerno, prvega Pitagorovega izreka za vse šolarje do konca šolanja. Če je tedaj zahteval Pitagora 1 uro »telo-vadbe«, bi danes zahteval vsaj 2 uri, seveda dnevno. In nasvet za prav vse Slovenke in Slovence, vključno za šolarje: ni res, na kar nas vse pogosteje opozarjajo prav vsi mediji: šport je čedalje bolj dostopen le še bogatim. Ni res! Vadba za zdravo telo, da, k njej sodi tudi šport, je dostopna prav vsakomur, otrokom, odraslim in starejšim. Recept za to je dala že Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), poznamo ga prav vsi malo starejši in generacije pred nami: otroci morajo imeti vsak dan najmanj 1 uro, a raje dve, telesne aktivnosti na svežem zraku, igranja, tekanja, plezanja, iger z žogo – to je najcenejše in najbolj učinkovito in dostopno prav vsem. In enako za vse starejše: najmanj 30 minut, toda raje eno uro pospešenega in raznovrstnega gibanja na svežem zraku vsak dan, hitre hoje, hoje v breg, igre z žogo – vse velja enako kot za šolarje!!!

Slovenci že sedaj nismo več sposobni ne služiti vojske ne fizično delati – temu primeren pa je tudi naš um.                                                                                            

 Naj propademo, izumremo zaradi lastne lenobe in neumnosti Slovencev – in še bolj naših »izvoljenih« voditeljev?   

… IN PRIDNIM NJE LEGA NAJPRAVA, 

          IŠČE TE SREČA, UM TI JE DAN,         

           NAŠEL JO BOŠ, AK' NISI ZASPAN!

Jani Virk

(Članek je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija.)

nazaj na vrh