Konec tedna znan datum predčasnih volitev, poslanci SMC pa vlagajo zakone kot nori

foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Konec tedna bo znano, kdaj bodo volivci na predčasnih volitvah izbirali novo sestavo državnega zbora. Predsednik republike Borut Pahor bo namreč najverjetneje v soboto razpustil parlament in razpisal predčasne državnozborske volitve. Te bodo potekale 27. maja ali 3. junija.

 

Volivci bodo novo sestavo državnega zbora že tretjič zapored izbirali predčasno. Tokrat so predčasne volitve potrebne zaradi odstopa predsednika vlade Mira Cerarja, ki se je s funkcije poslovil sredi marca. Z njegovim odstopom je mandat prenehal celotni vladi, ki do izvolitve nove opravlja le še tekoče posle.

Čeprav se mandatna doba aktualnega sklica DZ izteka in se je bližal čas rednih parlamentarnih volitev, pa bo predsednik republike predvidoma v soboto razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Z razpisom volitev pa mora počakati še na iztek roka, ki ga imajo poslanci na voljo za predlaganje kandidata za mandatarja.

Potem ko je Pahor državni zbor konec marca obvestil, da sam kandidata ne bo predlagal, imajo namreč to možnost tudi poslanske skupine ali skupina desetih poslancev. Prvi, štirinajstdnevni rok za to se je iztekel v torek, ker predloga za mandatarskega kandidata ni bilo, pa se bo DZ s tem seznanil na današnji izredni seji. Za vložitev kandidature se namreč niso odločili v nobeni poslanski skupini, prav tako zadostno število poslancev ni prispevalo podpisov za kandidaturo nepovezanega poslanca Janka Vebra, ki se je sam ponudil za ta položaj.

Z razpisom volitev je sicer treba počakati še dodatnih 48 ur, v katerih bi lahko DZ odločal o morebitnem tretjem poskusu iskanja mandatarskega kandidata. Če takšnega sklepa ne bo, se bodo poslanci v petek znova zbrali na izredni seji ter ugotovili, da kandidata za novega predsednika vlade ni.

Na volitve 27. maja ali 3. junija?

O tem bodo nato obvestili Pahorja, ki je napovedal, da bo predčasne volitve razpisal v soboto, 14. aprila. Kot možna datuma je Pahor omenil 27. maj in 3. junij, ni pa še znano, za katerega se bo odločil. Ustava in zakon o volitvah v DZ sicer določata, da se predčasne volitve opravijo najpozneje dva meseca po razpustu DZ, opravijo pa se najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Pahorjeva odločitev o datumu volitev bo odvisna tudi od stališč poslanskih skupin, ki jih bodo za mnenje povprašali v predsednikovem uradu. Večina poslanskih skupin se sicer zavzema za čimprejšnji datum volitev, v največjih parlamentarnih strankah, SMC in SDS, pa "navijajo" za poznejši datum, da bi DZ pridobil še nekaj časa za sprejem nekaterih pomembnih vsebin.

Ko bo Pahor razpisal volitve, bodo predvidoma prihodnji teden začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil. Tedaj bodo volivci že imeli priložnost izraziti podporo posameznim kandidatom, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur.

Kandidate za poslance lahko namreč predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 50 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Dvoje ali več političnih strank lahko predloži skupno kandidatno listo, na kandidatnih listah pa noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki skupnega števila kandidatov. Liste kandidatov je mogoče vložiti najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja.

Čeprav se zdi, da je predvolilna kampanja že v polnem teku, pa se bo uradno začela šele 30 dni pred volitvami. Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti vanjo, bodo morale 45 dni pred volitvami odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo morale zbrati sredstva in z njih poravnati vse stroške kampanje.

Do nove vlade s koalicijskimi pogajanji

Na tokratnih volitvah bodo volivci izbirali novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Na splošnih volitvah bodo izvolili 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev. Poslanski mandati pa se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.

Mandat sedanjega sklica DZ bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega sklica državnega zbora, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. Kljub razpustu DZ deluje s polnimi pooblastili, le namesto na rednih se sestaja na izrednih sejah. Novi sklic DZ pa se bo konstituiral na prvi seji, ko bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Po potrditvi mandatov pa bo DZ izvolil predsednika državnega zbora.

Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino.

Tega državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev. Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Sestavo nove vlade prinesejo koalicijska pogajanja, ki jih mandatar opravi s potencialnimi koalicijskimi partnericami.

Letošnje državnozborske volitve bodo osme v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Na zadnje dvoje volitve - leta 2011 in 2014 - pa so se volivci odpravili predčasno.

Se pa očitno poslancem SMC zelo mudi, da ne bi bil parlament prehitro razpuščen. Zato vlagajo zakone, ne glede na to, da so bili v času mandata zelo pasivni…

nazaj na vrh