Kdo so odgovorni za 5 milijardno bančno luknjo v slovenskih bankah?

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Preiskovalna komisija je pripravila še poseben sklep, in sicer da se ustanovi specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete. (foto: SDS) Preiskovalna komisija je pripravila še poseben sklep, in sicer da se ustanovi specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete. (foto: SDS)

DZ bo danes na izredni seji obravnaval končno poročilo preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. Seja bo deloma zaprta za javnost, na koncu pa bo DZ odločal o predlogu, da se poročilo pošlje organom pregona kot naznanitev sumov kaznivih dejanj, ter o tem, da se ustanovi specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete.

 

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji pod vodstvom dr. Anžeta Logarja je pred dnevi končala z delom in sprejela končno poročilo. Slednje je zapisano na kar 1040 straneh, sestavljeno pa je iz dveh delov, in sicer iz dela, ki govori o politični odgovornosti, in iz poročila, ki opisuje slabe bančne prakse v NLB in NKBM. Preiskovalna komisija je na podlagi zbranih dokazov, dokumentov in pričanj sprejela številne bistvene ugotovitve, nekaj od teh se dotika bančnih struktur, bančnih organov, nekaj teh pa je vezanih na delovanje več Vlad Republike Slovenije.

V nadaljevanju izpostavljamo zgolj nekatera »bančna imena«, ki jih v svojem poročilu navaja preiskovalna komisija. Tako je po poročilu preiskovalne komisije Banka Slovenije v obdobju ekspanzivne kreditne rasti zanemarila kreditna tveganja, ki so jih v svoj portfelj sprejemale banke. Za neustrezno in prepozno ukrepanje v obdobju med 2004 in 2013 nosi Banka Slovenije objektivno odgovornost, takratna guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec pa tudi subjektivno odgovornost, enako velja za vice-guvernerje, ki so pokrivali nadzor bančnega poslovanja. Kreditni odbori NLB v času Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za slabe bančne prakse, ki so se razrasle pri poslovanju banke, zaradi neupoštevanja skrbnosti poslovanja, za neustrezen nadzor in za zavlačevanje pri izvajanju s strani regulatorja naloženih ukrepov za izboljšanje skrbnosti bančnega poslovanja. Uprave in kreditni odbori NLB v času Boža Jašoviča po mnenju članov preiskovalne komisije nosijo objektivno in subjektivno odgovornost za prepočasno in neustrezno ukrepanje pri upravljanju s slabimi naložbami. Tudi uprave in kreditni odbori NKBM v času Matjaža Kovačiča nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za slabe bančne prakse, kazniva dejanja, za neustrezen nadzor nad bančnim poslovanjem, neupoštevanje opozoril strokovnih služb in za neustrezen nadzor nad poslovanjem odvisnih družb, nadzorni odbori NLB in NKBM pa niso opravljali nadzora skladno z naloženo skrbnostjo Zakona o bančništvu, je ugotovila preiskovalna komisija.

In kako je s politično odgovornostjo? Preiskovalna komisija je objektivno odgovornost pripisala vsem preteklim vladam, saj so pokazale premajhno politično voljo za iskanje odgovornih za prvo bančno luknjo, zaradi česar smo bili kasneje priča še drugi luknji. »Slabe bančne prakse in odgovorni za te prakse se niso sankcionirali, še več, nekateri so uspešno uspevali v post-sanacijskem obdobju, krivda za to se skriva v vladah med leti 1997 in 2002,« ocenjuje predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar. Prvi vladi Janeza Janše je preiskovalna komisija naložila objektivno odgovornost zaradi neprodaje NLB, česar vse do danes niso storili tudi kasnejše vlade.

V času svetovne gospodarske krize je vodenje države prevzel Borut Pahor. »V prvem obdobju krize, po letu 2008, je Vlada Republike Slovenije posvečala premajhno pozornost stabilnosti bančnega sistema. Vlada se je prepozno zavedla resnosti razmer v bančnem sistemu, s tem pa je resno ogrozila njegovo stabilnost, povišala stroške sanacije in zanemarila dolžnost ravnanja. Minister za finance dr. Franc Križanič za prepočasno ukrepanje nosi objektivno in subjektivno odgovornost,« je ob predstavitvi poročila dejal dr. Logar in nadaljeval, da vlada Boruta Pahorja nosi tudi objektivno odgovornost za »neprimerno strukturo ukrepov na področju bančnega sistema glede na težave slovenskih bank, ki so bile nadpovprečno prizadete, predvsem zaradi kopičenj kreditnega tveganja in potrebe po prestrukturiranju svojih terjatev.«

V zvezi s prodajo Mercatorja preiskovalna komisija ugotavlja poskus nedopustnega posega dveh ministrov vlade Boruta Pahorja, ministra za finance Franca Križaniča in ministra za kmetijstvo Dejana Židana, v postopke odločanja o odprodaji kapitalske naložbe NLB v Mercatorju. Šlo je za očiten poskus vplivanja politike na sprejetje konkretne poslovne odločitve, ki so rezultirale tudi v poslovni škodi, merljivi v nekaj deset milijonov evrov, to ukrepanje pa tudi ni združljivo z doktrino korporativnega upravljanja po smernicah OECD, kar je bilo ne nazadnje tudi podlaga za ustanovitev AUKN, meni preiskovalna komisija.

Objektivno odgovornost za bančno luknjo po mnenju preiskovalne komisije nosi tudi vlada Alenke Bratušek, ki je zagotovila sredstva za sanacijo bank, s tem pa poskrbela za pokritje izgub, ki so nastale tudi zaradi slabih bančnih praks v preteklosti, vzporedno s tem pa ni pripravila ustrezne normativne, kadrovske in proračunske podlage, pa tudi ne zadostne politične podpore za okrepitev pregona bančne kriminalitete. Ob tem je omenjeno tudi ime tedanjega ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta, ki da je bil pravočasno in podrobno obveščen o problematiki pregona bančne kriminalitete ter nujnih procesnih spremembah področne zakonodaje, a ni predlagal ustreznih sprememb zato nosi objektivno in subjektivno odgovornost.

»Tudi vlada Mira Cerarja področju pregona bančne kriminalitete ni posvečala ustrezne pozornosti. Še vedno ostaja nerealiziran predlog za vzpostavitev specializiranega sodišča za pregon finančne oz. bančne kriminalitete, ki so ga predlagali številni deležniki in tudi poslanci. Za nerealizacijo tega sklepa nosi vlada Mira Cerarja objektivno odgovornost, pravosodni minister Goran Klemenčič pa tudi subjektivno odgovornost,« poudarja dr. Logar.

V poročilu preiskovalna komisija navaja tudi ugotovitve glede odgovornosti pri projektu Stožice in dokapitalizaciji NKBM leta 2011.

Poslanci in poslanke bodo tako na jutrišnji izredni seji odločali o tem, ali bodo celotno poročilo preiskovalne komisije posredovali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije kot naznanitev sumov storitve kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete.

Preiskovalna komisija pa je pripravila še poseben sklep, in sicer da se ustanovi specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete.

Prenos izredne seje na TV Sloveniji se bo pričel ob 10. uri, vabljeni k spremljanju!

nazaj na vrh