Kapelica sv. Barbare se vrača v Kamnik

Kapelica sv. Barbare v Kamniku nekdaj. Kapelica sv. Barbare v Kamniku nekdaj. Peter Naglič

Kapelica decembrske svetnice sv. Barbare, ki je nekoč stala pred nekdanjo smodnišnico v Kamniku, bo, nekoliko umaknjena s prvotnega mesta, kmalu spet stala. Za to si že več let požrtvovalno prizadeva Anica Zore pa tudi vsa krajevna skupnost Kamnik Center.

Kot opisuje Vinko Rifel v Kamniških črnih mlinarjih, je kapelica sv. Barbare stala pred smodnišnico v Kamniku. Kip svetnice je izdelal Franc Ksaver Tončič med letoma 1911 in 1912 po podobi svoje hčere Vike, kakor je napisano na podstavku kipa. V teh letih so postavili tudi zidano kapelo sv. Barbare, ki je bila pred smodnišnico postavljena zato, da bi varovala črne mlinarje pred nesrečo pri izdelavi črnega smodnika, saj je med drugim zavetnica rudarjev, topničarejv in izdelovalcev nevarnih snovi. Ker je revolucionarna oblast po vojni razglasila, da je vera opij za ljudstvo, so začeli padati kapelice, svetniki, križi in znamenja. In tako so ponoči leta 1947 podrli tudi kapelico sv. Barbare v Kamniku.

Kamniška smodnišnica


»Kamniška smodnišnica, uradno KIK (Kemična industrija Kamnik), stoji na 76 hektarih z gozdom poraščenega prostora, obdaja pa jo 10 kilometrov in 400 metrov dolga ograja,« so o KIK zapisali leta 1993 v Slovenskih novicah. Podobno usodo kot ta kapelica je že prej, leta 1918, doživel spomenik avstrijskemu cesarju Francu Jožefu, ki naj bi ga bili razbili, visok podstavek pa so menda po drugi svetovni vojni obdelali za spomenik padlim. Ta je nekaj časa stal tik ob smodnišničnem zidu, a so ga morali čez noč umakniti in kasneje v parku za sv. Barbaro postaviti nov spomenik padlim. Sicer pa so spomeniki na območju kamniške smodnišnice ohranili nabožno vsebino tudi v svinčenih časih, le da so ostali zanemarjeni. Zelo zanimiv in lep je zapuščeni kropivček, v katerem je bila pred davnimi časi blagoslovljena voda. Zakaj? Ženske in dekleta pa tudi moški, ki so prihajali na »šiht«, so vanjo namočili dva prsta in se pokrižali. Danes iz njega raste plevel. Stoji pri vhodu v rajon črnega smodnika, so leta 1993 poročale Slovenske novice. »Tako rekoč nasproti pod drevjem stoji nagrobnik z lesenim križem in s Kristusom, v katerem je vklesano ime in priimek (nemško) Alojz Potočnik 1892 v spomin na prvo smrtno žrtev smodnišnice,« pravi Niko Lapajne v Slovenskih novicah leta 1993. Kropilnik in križ sta torej preživela hudo uro po drugi svetovni vojni, tako bi bilo tudi s kapelico sv. Barbare, če je ne bi povojna komunistična oblast dala načrtno podreti in zasuti.


Nedopustno oskrunjenje


Gotovo ni nobenega opravičila, da so komunistični oblastniki dovolili in celo ukazali na tak način oskruniti in uničiti versko znamenje pred vhodom v smodnišnico. Kapela sv. Barbare ni bila samo versko znamenje, bila je tudi kulturna dediščina in je imela njena postavitev pred vhod v smodnišnico svoj pomen. Julijana Verdnik je tisto noč skozi okno hiše opazovala to nesmiselno dejanje, piše Rifel, stanovala je namreč nasproti kapelice in jo je občasno urejala. Na ukaz Franca Leskovška Luke so morali zaposleni v smodnišnici leta 1947 poleg kapelice skopati veliko jamo, prekucniti kapelico v jamo in jo zasuti. Tisti, ki so kopanje nadzorovali, so oskrunili kip sv. Barbare. Zgornji del kipa so zdrobili, spodnji del pa, ki so ga prav tako močno poškodovali, pa je nekdo od navzočih, ki so kopali jamo, po odhodu skrunilcev naložil v samokolnico in odpeljal. Kdo in kam ga je odpeljal, dolgo ni bilo znano. Sicer pa je v Slovenskih novicah z dne 6. februarja 1993 zapisano, naj bi jo bil odnesel Pavle Cvir, nato pa je usoda kipa utonila v pozabo. Obglavljeni kip sv. Barbare je bil potem najden 21. junija 1995 v skladišču župnišča v Nevljah, kjer je bil zaprt in zametan s kupi stare šare, prav tako, kakor je bila po legendi svetnica nekoč zaprta v stolp.


Družinska skrb


V Krajevni skupnosti Kamnik Center so se odločili, da bodo postavili nadomestno kapelico sv. Barbare. Za pomoč so se obrnili na ljudi, sokrajane, obrtnike in podjetnike. Nekaj sredstev se je sicer nabralo, a še vedno jih je premalo. Sicer pa ima zagotovo največ zaslug za vnovično rojstvo kamniške sv. Barbare Anica Zore in vsa njena, to je Holcerjeva, družina. Razlog, da se je Zoretova tako zavzela za kapelico sv. Barbare, je, da je tudi njen oče, Holcarjev Lado, ki je bil dolga leta elektrikar v nekdanji smodnišnici, skrbel zanjo, jo čistil, vzdrževal, skrbel za večno lučko in razsvetljavo. Skrb za kapelico sv. Barbare je torej dolžnost, ki prehaja iz roda v rod. Potem ko so kip svetnice našli pod kupi krame v Nevljah, so ga, močno poškodovanega, odpeljali h kiparju samouku Mihi Kaču v Bistričico. Preden ga je ta obnovil, je mesec dni poizvedoval in nazadnje našel fotografijo kipa, ko je bil še cel. Ko je dobil v roke fotografijo izpred druge svetovne vojne, na kateri pred kipom sv. Barbare klečita dva fanta, se je lotil dela. Miha Kač je kip restavriral in mu naredil novo glavo, zelo podobno tisti, ki so jo razbili vandali. Obnovljenega so dne 28. oktobra 1995 odpeljali k slikarki Marici Ftičar, da je kip lepo pobarvala. »Nato je bil kip nekaj časa pri Anici Zore. Danes je kip v posebni vitrini v avli upravnega poslopja KIK, d. o. o., je zapisal Vilko Rifel. Že leta 1993 se je sklep izvršnega sveta tedanje skupščine občine Kamnik glasil: »Izvršni svet podpira pobudo podjetja Kemična industrija Kamnik (glej pod smodnišnica ali barutarna), da se na tem mestu spet postavi znamenje sv. Barbare, kot je tu nekoč že bilo.« Leta 2006 obnovljeni kip sv. Barbare so leta 2014 odpeljali v muzej Zaprice Kamnik. Novi kip sv. Barbare, ki se od originalnega le malo razlikuje in sedaj čaka na svoje mesto v novi kapelici, je prav tako izdelal kipar Miha Kač, pobarvala pa ga je slikarka Marica Ftičar.


Kulturna dediščina


Če smo natančni, se je pravzaprav ohranila tudi kapelica sama, le da zvrnjena in pokopana: ko so pri smodnišnici leta 2006 zgradili krožišče, so delavci pri zemeljskih delih naleteli na kapelo, ki je še vedno cela ležala bočno v odkopani jami. Zato je želja po tem, da bi kapela sv. Barbare spet stala, še bolj zrasla. Aktivnosti za vnovično postavitev kapelice, ki bo po novem stala stran od krožišča, vodi krajevna skupnost Kamnik Center, načrt zanjo je uredil arhitekt Primož Krt. Pridobljena so že vsa potrebna dovoljenja, vključno z gradbenim, ter vsa soglasja. »Kapelica sv. Barbare na poti proti vhodu v smodnišnico je kulturna dediščina, zato jo obnavljamo, ji dajemo novo vsebino in pomen. Sveta Barbara je zavetnica vseh, ki delajo s smodnikom in z eksplozivi. Stare smodnišnice ni več, a tu je KIK štarter, eksploziv današnjega časa, pomoč novim podjetnikom, iskalcem priložnosti, idej in snovalcem novih uspešnih izdelkov. Območje smodnišnice ponuja številne priložnosti tako za gospodarstvo kot kulturo in šport. Potreben je premislek, sodelovanje, načrtovanje in usklajevanje, da se to območje uredi v dobro prebivalcev mesta«, je dejala predsednica Krajevne skupnosti Kamnik Center Ivanka Učakar za Modre novice v novembru 2017 in poudarila, da želijo s postavitvijo kapelice na simboličen način prinesti luč v severni del Kamnika. »Po legendi je oče Barbaro zaprl v stolp, ker se ni želela poročiti z moškim, ki so ji ga izbrali. Bila je sama, v temi. Z močjo vere in volje je prebila steno stolpa, da je nastalo okno. Svetloba je napolnila njeno ječo. Zato je zavetnica rudarjev. Ko je zajokala, so njene solze oživile vejico, da je zacvetela. Še danes se je ohranil običaj, da na god sv. Barbare 4. decembra v vazo damo vejice sadnega drevja ali okrasnih grmov, ki potem do božiča zacvetijo. S postavitvijo kapelice sv. Barbare ob severni mestni vpadnici, ki je degradirano območje, izražamo misel, da se odpirajo nova vrata, nove priložnosti, s sočutjem pa oživljajo odnosi,« je sklenila Ivanka Učakar.


Zbiranje sredstev


Po predračunih bodo za postavitev nadomestne kapelice sv. Barbare potrebovali 28.000 evrov, KS Kamnik Center pa ima ta čas privarčevanih šele okoli 7.000 evrov. Z Občine Kamnik, kamor smo povprašali glede financiranja, pa so nam odgovorili: »Občina Kamnik v proračunu za leto 2018 nima predvidenih sredstev za (so)financiranje izgradnje kapelice sv. Barbare. Kot ste navedli že sami, gre za projekt Krajevne skupnosti Kamnik Center, ki je neposredni proračunski uporabnik in ima sredstva za omenjeni namen predvidena v finančnih planih za leti 2017 in 2018.« Sicer pa je Krajevna skupnost Kamnik Center v Modrih novicah novembra letos posameznike in podjetja pozvala k donacijam za zgraditev nadomestne kapelice sv. Barbare. Donacijo je mogoče nakazati na transakcijski račun Krajevne skupnosti Kamnik Center, Maistrova 18, Kamnik (številko TRR bomo dopisali ).


V Kamniku pa propada še ena kapelica, ki stoji v Perovem, in sicer na robu Toševega posestva. Prvotni lastnik vile je pred drugo svetovno vojno to kapelico postavil, sedanji lastnik, sociolog in Kučanov svetovalec Niko Toš, pa dopušča, da propada. Do kdaj še?


Svetnica Barbara


Sveta Barbara, h kateri so se zatekali nekdanji delavci v kamniški smodnišnici, je svetnica iz Nikodemije v Mali Aziji, devica in mučenka iz časa Maksimina Daja. Umrla je 4. decembra leta 306. Bila je hči bogatega pogana Dioskura. Za krščanstvo jo je pridobil znameniti krščanski učitelj Origen. Je ena od štirinajstih zavetnikov v sili in velja, poleg že naštetega, za priprošnjico za srečno zadnjo uro in zavetnico pred viharji in nevihtami. Za svojo zavetnico so jo izbrali tudi vojaki, zlasti topničarji, minerji, zidarji, ranjenci in vsi, ki jim pretijo stalne nevarnosti in smrt, ter zanimivo, celo tatovi. Sveto Barbaro opeva tudi slovenska ljudska pesem, po Sloveniji pa ji je posvečenih 16 cerkva. Sveto Barbaro upodabljajo podobe in kipi ob stolpu, s kelihom in hostijo za srečno zadnjo uro pa tudi z mečem v rokah, pogosto pa je tudi v družbi s sv. Katarino in sv. Marjeto. God sv. Barbare se praznuje na dan njene smrti, 4. decembra, in je bil nekdaj praznik, za rudarje tudi dela prost dan. Marsikje ga praznujejo še danes, ker je bil Barbara zaprta v temnem stolpu, kot so temni rudniški rovi. Svečko so hodili ljudje pred sv. Barbaro prižigat po navadi takrat, kadar je kdo težko umiral. Ime Barbara je pogosto ime v Sloveniji.


Zaprta v stolp


Legenda o sveti Barbari ima seveda več različic, gre pa približno takole: Oče Dioskur je imel hčer Barbaro zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval pred zunanjim svetom. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. Preden je ta odpotoval, je zapovedal, naj poleg njenega bivališča uredijo zasebno kopališče, namenjeno njej. V njegovi odsotnosti je nato Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh oken tri, ki predstavljajo Sveto Trojico. Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenesena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pasla svoji čredi. Dioskur je med iskanjem hčere naletel na prvega pastirja, a ga je slednji zavrnil, drugi pastir pa je Barbaro izdal in potem okamnel, njegova čreda ovac pa se je spremenila v kobilice. Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, in ta jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene. Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, brž so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo, a ga je za kazen na poti domov zadela strela in použila njegovo telo. Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev.

nazaj na vrh