Je čas, da na Aljažev stolp, ko se bo vrnil nazaj na vrh Triglava, dodamo križ? Toda Levica bi nanj raje spet montirala rdečo zvezdo …

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Stara slika z vrha Triglava. Kaj je na vrhu Aljaževega stolpa? Foto: Twitter. Stara slika z vrha Triglava. Kaj je na vrhu Aljaževega stolpa? Foto: Twitter.

Slovensko javnost razburja zapis blogerja Libertarca na Twitter profilu, ki se sprašuje, ali bodo na vrhu Triglava, najvišje slovenske gore, restavrirali izvirno različico stolpa, kot jo je postavil Jakob Aljaž, ali pa tisto iz 70-ih let, “ko so socialisti odžagali križ in na vrh pribili rdečo zvezdo”. Libertarec je ob tem priložil fotografijo, na kateri je stolp slikan s strani, zato se ne vidi razločno, ali je križ, simbol krščanstva, dejansko kdaj krasil vrh najvišjega objekta v Sloveniji. Rdečo zvezdo so sicer ob osamosvojitvi znova zamenjali z napisom letnice postavitve – 1895. Dejstvo je, da je bil Aljaž duhovnik, zato zgodbe o tem, da je na vrhu Aljaževega stolpa nekoč stal tudi križ, niso povsem iz trte izvite. Neizpodbitno dejstvo pa je, da so socialisti stolp oskrunili s peterokrako rdečo zvezdo. Kot se sprašujejo na Twitterju, je zdaj upravičena bojazen, glede na ekstremnost vlade, v njej sodeluje tudi Levica, ali bodo zvezdo pri restavraciji postavili nazaj.

Naj spomnimo; Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji. Nahaja se na Triglavu (2.864 metrov). Skupaj z vrhom predstavlja najprepoznavnejši simbol slovenstva. Danes je v državni lasti, upravlja ga Planinsko društvo Ljubljana – Matica, spada pa pod Občino Bohinj. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, je stolp dal postaviti ob koncu 19. stoletja, ko sta bili planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah pod močnim nemškim vplivom, kar se še danes pozna tako pri poimenovanju klasičnih smeri v Triglavski steni (Nemška in Bavarska smer) kot tudi v današnjem planinskem in alpinističnem žargonu.

Stolp je  sicer izdelal Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od tam pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava. Pri postavljanju stolpa so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar – Požganec, Tomaž Košir – Kobar in Anton Belec s svojima delavcema. Delo so opravili 7. avgusta 1895 v petih urah, za izdelavo in postavitev pa je Jakob Aljaž odštel 300 goldinarjev. Slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta bila 22. avgusta 1895.

Triglav, 12. junij 1991. Razvitje zastave v čast osamosvojitve na vrhu Triglava. Celotna odprava je štela 27 ljudi, 21 gorskih reševalcev, alpinistov, pilota Letalske policijske enote z Brnika in operaterja-mehanika, tam so bili tudi Mirko Kunšič, Janez Kališnik in Joco Znidaršič. (Foto: STA)

Po drugi svetovni vojni stolp prebarvali na rdečo, zvezdo so odtrgali šele ob osamosvojitvi …

Stolp so pozneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, svojo bržkone najgršo podobo pa je imel v času komunizma, ko so zastavico na konici zamenjali s peterokrako in ga pobarvali z rdečo barvo. Na pohodniškem spletnem portalu Gore in ljudje sicer pišejo, da je od originala ohranjen zgolj pretežni del celotne konstrukcije, vse preostalo (streha, pritrdilne jeklenice, zastavica, zaklep …) je bilo dodano kasneje, večinoma ni znano, kdaj.

Stolp po navedbah omenjenega portala tudi ne stoji na prvotni lokaciji, kar dokazujejo fotografije in dejstvo, da je Aljaž na sodišču dobil tožbo, ker je s stolpom zaščitil trigonometrično točko, danes pa stolp ni več trigonometrična točka in v tem pogledu očitno v celoti fizično stoji v bohinjski občini (nekoč je bil stolp na tromeji občin Bohinj, Bovec in Kranjska Gora).

Aljažev stolp v svoji najgrši preobleki, ki je, k sreči, preteklost. (Foto: Arhiv Nova24TV)

Tudi na vrh Škrlatice domoljubi postavili križ, v spomin na padle planince

Stolp so sicer z vojaškim helikopterjem prepeljali v Mojstrano, od tam na restavracijo v Ljubljano, nato pa se bodo kleparska dela nadaljevala v delavnici na Jesenicah. Do konca meseca naj bi stolp s helikopterjem vrnili nazaj na vrh Triglava. Na socialnih omrežjih zdaj poteka polemika, ali bi morali stolpu, v teh občutljivih časih, ko se zaradi promigrantske multi-kulti politike izgubljajo evropske in slovenske krščanske tradicije ter vrednote, dodati tudi križ. Tako, kot so ga denimo leta 1996 ponovno postavili na drugem najvišjem slovenskem vrhu, Škrlatici. Križ so sicer prvotno postavili člani Turistovskega kluba Skala leta 1934, v spomin vsem gornikom, ki so umrli v slovenskih gorah. Križ so nato komunisti po 2. svetovni vojni, leta 1953, podrli in ga pahnili v globine čez severno steno.

Podobo Škrlatice, kraljice slovenskih gora, vse od leta 1996 znova krasi križ, kot spomin na padle gornike. (Foto: Nova24TV)

A verjeti, da je Slovenija pripravljena na takšno potezo, da bi na vrh svoje najvišje gore postavila križ, simbol krščanstva, na katerem so osnovane naša kultura in naše tradicije, je seveda utopično. Ne nazadnje gre za državo, kjer še vedno nismo sprejeli evropske resolucije o totalitarizmih – leve vlade si ne želijo obsodbe komunizma, v tej Šarčevi verziji z navzočo skrajno Levico pa je to še bolj neverjetno.

Slovenija z evropskimi sredstvi obnavlja totalitarne spomenike

Praksa iz preteklosti pravi, da je Slovenija pod taktirko levih vlad doslej zgledno obnavljala predvsem svoje totalitarne spomenike. Predvsem tistega v občini Log – Dragomer, kjer se iz belih kamenčkov sveti napis TITO. Pod njim je rdeča zvezda, ob straneh sta slovenska in hrvaška trobojnica. Mozaični spomenik spada med tako imenovano memorialno dediščino in je vpisan v register kulturne dediščine.

Obnovljeni Titov spomenik, ki ga je z evropskimi sredstvi financiralo Ministrstvo za kmetijstvo RS. (Foto: Reporter)

Pred nekaj leti je bil spomenik obnovljen, zraven pa so postavili tablo, na kateri je zapisano, da gre za obnovo pomnikov NOB v njihovi občini in da je to sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru projekta Leader. Kaj ima kmetijsko ministrstvo s partijskimi obeležji, je veliko vprašanje, na katerega bi utegnil odgovoriti nekdanji kmetijski minister – Dejan Židan. Paradoks je v tem, da so kmetje večinoma verni in so bili med vojno in po njej med glavnimi žrtvami partizanskega in komunističnega nasilja.

Aljažev stolp je torej, vsaj dokler bo v Ljubljani in na Jesenicah, pod to vlado v veliki nevarnosti.

T. F.

nazaj na vrh