Javnomnenjska anketa: SDS je najprimernejša stranka za reševanje problemov v zdravstvu, zaskrbljujoča pa je precej nizka napoved volilne udeležbe

  • Napisal  vir: nova24tv.si/ N.Ž.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Janez Janša, predsednik SDS Janez Janša, predsednik SDS SDS

Področje zdravstva v Sloveniji je eno izmed najbolj problematičnih področij, saj krvavo vpije po spremembah, ki bi izboljšale standard državljank in državljanov. Nedavna javnomnenjska anketa, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, prikazuje, da se večina vprašanih strinja s tem, da je Slovenska demokratska stranka (SDS) najprimernejša za rešitev problemov v zdravstvu, pri tem pa je potrebno opozoriti na še zmeraj nizek odstotek tistih, ki se bodo zagotovo udeležili letošnjih državnozborskih volitev.

Rezultati ankete, ki je bila izvedena med 3. in 5. majem, kažejo, da večina (11,5 odstotka) vprašanih meni, da je SDS stranka, ki je najprimernejša za reševanje problemov v zdravstvu. Odgovori na vprašanje “Katera stranka bi po vašem mnenju najbolje rešila probleme v zdravstvu?” so na drugo mesto uvrstili Listo Marjana Šarca s 5,5 odstotka glasov, na tretje mesto pa Socialne demokrate s 4,2 odstotka glasov.

Stranki SD sledijo stranke v naslednjem vrstnem redu: Stranka modernega centra (SMC) s 3,1 odstotka glasov, Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) z 2,3 odstotka glasov, Levica z 2,1 odstotka glasov, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) z 1,4 odstotka glasov, Združena desnica z 0,7 odstotka glasov, Slovenska ljudska stranka (SLS) z 0,6 odstotka, Dobra država z 0,4 odstotka glasov, Stranka Alenke Bratušek z 0,3 odstotka glasov, Slovenska nacionalna stranka (SNS) z 0,3 odstotka glasov, Lista novinarja Bojana Požarja z 0,1 odstotka glasov, Glas za otroke in družine – GOD z 0,1 odstotka glasov, na zadnje mesto pa se uvršča stranka ReSet z 0 odstotki glasov.

Zgornja razpredelnica kaže, da je med opredeljenimi, ki stranko SDS vidijo kot najprimernejšo stranko za reševanje problemov v zdravstvu, največji delež žensk (36,8 odstotka), starih od 35 do 54 let (49,2 odstotka), in tistih s poklicno izobrazbo (61,6 odstotka). Uvrstitev stranke SDS na prvo mesto ni presenečenje, glede na to, da je bila prav stranka SDS tista, ki je najglasneje opozarjala ne nedelo in nesposobnost ministrice Milojke Kolar Celarc pri reformiranju zdravstva, in ministrico celo interpelirala, a seveda se s tem niso strinjale koalicijske stranke, ki so kljub strinjanju, da je stanje slabo, glasovale proti. Glede na to, da ljudje posledice nedelujočega zdravstva najbolj izrazito začutijo na lastni koži, ne čudi, da se je stranka SD znašla na tretjem mestu, stranka SMC na četrtem mestu in stranka DeSUS na sedmem mestu.

Le 42,6 odstotka vprašanih bi se zagotovo udeležilo volitev

Prav tako javnomnenjska raziskava kaže, da se bi se sicer večina vprašanih (42,6 odstotka) udeležila letošnjih državnozborskih volitev. Vendar je to še zmeraj bistveno premalo za prave demokratične spremembe. 15 odstotkov je takih, ki se volitev zagotovo ne bodo udeležili, pri čemer je 0,3 odstotka vprašanih neopredeljenih. Med zanesljivimi volivci so večinoma ljudje iz najstarejše starostne skupine, nad 65 let (29,8 odstotka).

V primerjavi z anketo, ki je bila izvedena med 17. in 19. aprilom, ko se je 40,7 odstotka vprašanih opredelilo, da se bo zagotovo udeležilo volitev, je zaskrbljujoča izredno nizka volilna udeležba mladih. Uganka torej ostaja, katera stranka bo uspela nagovoriti dovolj veliko skupino mladih in jih spraviti na volišča s ciljem, da bodo naredili premike za njihovo prihodnost ter ustavili odhajanje v tujino za boljšim življenjem.

Telefonsko anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 3. in 5. majem 2018. V raziskavo je bilo zajetih 731 anketirancev, od tega 51,7 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 50 let, največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (38,9 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (38 odstotkov), najmanj pa jih je iz najmlajše starostne skupine (23,1 odstotka). Največ anketirancev je z dokončno srednjo šolo (33,7 odstotka), sledijo ji tisti s poklicno šolo (30,5 odstotka), 17,1 odstotka ima dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več, 18,7 odstotka anketirancev pa ima dokončano osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo.

nazaj na vrh