Javnomenjska raziskava: Slovenci prepričani, da se mainstream mediji uklanjajo raznim političnim in gospodarskim pritiskom!

  • Napisal  J. G./Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Foto: sta, najdi.si Foto: sta, najdi.si

Javnomnenjska raziskava, ki jo je za Nova24TV izvedla agencija Parsifal v začetku maja 2019, je razkrila, da so Slovenci prepričani, da se slovenski mediji večinoma uklanjajo raznim političnim in gospodarskim pritiskom. Tako jih meni več kot polovica! Rezultat sicer ne preseneča, saj tedensko v javnost prihajajo nove zgodbe, kako tajkuni, ki imajo v lasti tako medijske kot gospodarske družbe, določajo novinarjem, kaj lahko raziskujejo in česa ne, nekateri pa gredo celo dlje in zahtevajo izbris člankov! 

Agencija Parsifal je v svoji telefonski raziskavi spraševala anketirance, ali imajo ob prebiranju slovenskih medijev občutek, da so večinoma svobodni, ali pa se večinoma uklanjajo raznim političnim in gospodarskim pritiskom? Več kot polovica, kar 54,3 odstotka, jih meni, da se mediji večinoma uklanjajo pritiskom, bistveno manj, le 34,2 odstotka, pa, da so mediji svobodni. Takšen rezultat ne preseneča, saj je iz zadnje medijske zgodbe dobro razvidno, kako delujejo tajkuni, ki imajo v lasti tako medijske kot gospodarske družbe. Pred nekaj dnevi smo namreč razkrili, da so novinarji Večera in Pomurskega vestnika po prevzemu obeh medijev s strani Martina Odlazka nemudoma prenehali s poročanjem o požarih v Odlazkovi sortirnici v Lenartu, nekatere starejše in že napisane članke pa so izbrisali celo za nazaj. Kot kaže, je torej brisanje člankov sestavni del najnovejšega posla med Urošem Haklom in Odlazkom. Pri tem nekateri članki niso bili izbrisani le iz spletnih arhivov časopisov Večer in Pomurski vestnik, ampak tudi s Facebooka. Po končanem poslu med Haklom in Odlazkom so novinarji Večera in Pomurskega vestnika ob že naštetem takoj prenehali tudi z objavljanjem novih informacij, povezanih s požaroma v Odlazkovi sortirnici v Lenartu. Tako se je še enkrat izkazalo, da uredniške politike ne določajo uredniki in novinarji, ampak lastniki medijev. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

Zgodba o vplivu tajkunov na poročanje medijev pa gre še dlje v primeru časopisne hiše Dnevnik in tajkuna Bojana Petana. Njegovi novinarji namreč ne objavljajo “le” zgodb, ki so pisane na kožo Petanu, temveč tudi dobesedno delajo za leve politike. Samo spomnimo se, kako so objavili članek, v katerem so neposredno pozivali k podpisu peticije za evtanazijo, in v članek na spletnem Dnevniku celo dodali povezavo, na kateri so lahko njihovi bralci podpisali peticijo, pri čemer vztrajajo levičarski politiki. K evtanaziji so sicer pozvali že mnogi levičarski vplivneži, med drugimi Spomenka Hribar, Svetlana Makarovič, Tone Partljič, Mojca Pašek Šetinc, Zlatko Šetinc in Mile Šetinc. Sedaj je jasno, kdo so strici in tete iz ozadja, ki diktirajo uredniško politiko Petanu, ta pa delegira naprej …

In medtem ko omenjeni delujejo v ozadju, si komercialna televizija POP TV in Šarčeva LMŠ brez sramu izkazujeta naklonjenost pred vsemi. Nosilka liste LMŠ na volitvah v Evropski parlament je namreč postala novinarka POP TV Irena Joveva. Po Tanji Fajon, Meliti Župevc, Mojci Drčar Murko, Marti Kos, Ljerki Bizilj, Janji Klasinc, Tamari Vonta, Danici Simšič in Majdi Širca je tako Joveva še ena izmed “neodvisnih novinark”, ki se je podala v politične vode, seveda v levih strankah. Njena kandidatura na listi LMŠ pa je jasen dokaz, zakaj premier Marjan Šarec uživa tolikšno medijsko podporo. Marsikdo v tem vidi le še en dokaz več, kako so novinarji mainstream medijev zlizani s politiko. Očitno je, da se v tem, da je Joveva nosilka liste LMŠ na evropskih volitvah, skriva razlog, zakaj se o Šarcu poroča v presežnikih, čeprav ta doslej ni naredil popolnoma ničesar, še več, pred očmi se mu iz tedna v teden sesuva vlada in ob stiski ljudi, ki jim življenje grenijo migranti, ne odreagira, pa vseeno velja za ljubljenca medijev. Boste na podlagi teh stališč še verjeli poročanju POP TV?

Agencija Parsifal je telefonsko raziskavo izvedla med 6. in 9. majem 2019, v svojo raziskavo pa je zajela 718 anketirancev, od tega 50,6 odstotka žensk. Povprečna starost anketiranih v tej raziskavi znaša 52,1 leta. Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,2 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (25,1 odstotka), 23,4 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 17,3 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo. Večina anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,2 odstotka), sledita podravska (15,5 odstotka) in savinjska regija (12,7 odstotka). 

J. G./Nova24TV

nazaj na vrh