Janez Bizjak: Daritvena in obredna mesta v Vzhodnih Alpah

  • Napisal  sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Janez Bizjak (foto: sds.si) Janez Bizjak (foto: sds.si)

V okviru poletnega tabora SDS v Bovcu je potekalo posvetovanje »Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?«, v sklopu katerega smo lahko prisluhniti različnim predavanjem na temo poselitve Slovencev v Vzhodnih Alpah.

Eden od predavateljev, Janez Bizjak, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka, je spregovoril o daritvenih in obrednih mestih v Vzhodnih Alpah s podnaslovom predavanja Po sledeh staroselskega duhovnega izročila v Alpah.

Na začetku se je Bizjak dotaknil staroveškega ljudskega izročila, ohranjenega v 4000 let starih simbolih, med katere štejemo kamnoreze, ki jih lahko med drugim najdemo v Japodski jami nad Ilirsko Bistrico, in sončna kolesa; slednjih je največ ohranjenih prav v Sloveniji in v zahodnem delu Alp, pojavljajo pa se na cerkvah, nagrobnikih pa tudi kot tesarski ornamenti.

Med pomembna megalitska kulturna izročila štejemo kamnite kroge, v Evropi so pomembnejša najdišča v Malem sv. Bernardu pod Mont Blancom in v nemškem mestu Groß Raden, ki velja za ostanek slovanske lužiške kulture. V Sloveniji si primere kamnitih krogov lahko ogledamo pod Krnom, v dolini Bavšice in na vrhu Berlotovega roba na Šentviški gori. Bizjak opozarja, da je o obredih, ki so se dogajali na teh najdiščih, napisano veliko knjig, toda vse niso verodostojne, zaradi česar pogosto prihaja do razvrednotenja kulturnega izročila. Kako pomemben je simbol kroga v kulturnem izročilu, dokazujeta tudi Preskarjeva bajta na Veliki Planini in cerkev Svete Katarine na Homu okoli katerih je postavljen kamnit krog.

Kot primere predkrščanskih obrednih in daritvenih mest Bizjak našteva podzemske obredne jame, npr. Stiška jama pod Krvavcem, kjer so bili najdeni antični novci, in Božična jama pod Gornjim Gradom, kjer so raziskovalci na obrednem mestu našli črepinje, kovance in antične posode. »Na teh daritvenih mestih je bilo, na različnih koncih, najdeno toliko nenavadnih in dragocenih predmetov, da ne morejo biti izgubljeni, so darovani,« poudarja Bizjak, zato ni dvoma, da gre za daritvena mesta. Ta niso samo v jamah, ampak se običajno nahajajo na nižjih razglednih vrhovih, skritih dolinah in vodnih izvirih. V Sloveniji je najbogatejše najdišče skrito na Poljanici na Lepi Komni, kjer so bili izkopani razni bronasti predmeti (sponke, igle, obeski, kosi žlindre …). Na Štalenski gori (današnja Avstrija), kjer naj bi bilo nekoč središče Noriškega kraljestva, se je ohranila kamnita klada s tremi glavami, danes pa velja za ostanek slovanskega obredja.

Zahvaljujoč predavanju smo spoznali zanimive informacije o daritvenih mestih ter obredih, ki so na njih potekali, g. Janez Bizjak pa nam je tako razkril zanimiv del zgodovine Slovencev in preostalih narodov na območju Alp.

Celoten posnetek predavanja si lahko pogledate v priloženem videu

https://www.youtube.com/watch?time_continue=4&v=B-f-OAXIcr0

Vir: sds.si

nazaj na vrh