Izvolitev mandatarskega kandidata v prvem krogu malo verjetna, bodo letos spet volitve?

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Mesec in pol po volitvah sta v igri dva pretendenta za mandatarski položaj, a si nobeden še ni zagotovil podpore za izvolitev. Prihodnji teden bo na potezi Janez Janša z odločitvijo, ali bo sprejel od predsednika republike ponujeno kandidaturo. Koalicijsko pogodbo, ki jo snujejo pod okriljem Marjana Šarca, pa morajo še dokončno uskladiti.

 

Prihodnji teden bi lahko bilo bolj jasno, ali bo kateremu od potencialnih mandatarskih kandidatov uspelo zagotoviti potrebnih 46 poslanskih glasov za izvolitev. Predsednik relativne zmagovalke volitev SDS Janez Janša ima do četrtka do 14. ure čas, da predsedniku republike Borutu Pahorju sporoči svojo odločitev, ali je pripravljen sprejeti ponujeno kandidaturo.

Pahor je namreč Janšo minuli teden uradno seznanil, da ga je pripravljen predlagati za premierja. Ob tem sta se sporazumela, da ima Janša teden dni časa, da ga seznani, ali kandidaturo sprejema ali ne. Kot je po srečanju pojasnil Pahor, trenutno nihče, tudi Janša ne, nima zagotovljene potrebne parlamentarne podpore za izvolitev na premiersko funkcijo.

Janša, ki si v nasprotju s predsednikom na volitvah drugouvrščene LMŠ Marjanom Šarcem doslej organizirano ni prizadeval za oblikovanje koalicije, je sedaj prav vse parlamentarne stranke, tudi programsko in ideološko najmanj sorodne, povabil na pogovore o pripravljenosti za oblikovanje koalicije pod okriljem SDS.

Na pogovorih v ponedeljek in torek naj bi preverili, ali obstaja načelna pripravljenost za usklajevanje programov za koalicijo. Janša je napovedal, da bo ponujeno kandidaturo sprejel, če se bo izkazalo, da zadostno število strank deli "približno podobne poglede na prihodnost". Pahor pa je predstavnike vseh parlamentarnih strank prosil, naj sprejmejo vabilo na pogovor z morebitnim kandidatom za predsednika vlade, četudi potem ne vstopijo v koalicijo.

Janša od večine parlamentarnih strank dobil košarico

A se to, kot kaže, ne bo zgodilo. Na povabilo se bodo očitno odzvali le v NSi in SNS, medtem ko v drugih strankah pripravljenosti na pogovore trenutno ni. Kar nekaj strank je namreč že pred volitvami zavrnilo morebitno koalicijsko sodelovanje s SDS in pri tem vztrajajo, poleg tega pa pod okriljem Marjana Šarca trenutno potekajo usklajevanja šestih strank o koalicijski pogodbi.

Predsedniki morebitnih koalicijskih partneric LMŠ, SD, SMC, NSi, DeSUS in SAB so se sestali tudi v soboto ter na maratonskih pogajanjih koalicijsko pogodbo v večji meri uskladili. Šarec je bil z izplenom zadovoljen. Kot je dejal, so šli skozi celotno besedilo pogodbe in bolj ali manj zaprli nekatera področja, ki so bila za stranke sicer prioritetna, torej zdravstvo, davke, pokojnine in šolstvo.

Še ne povsem dorečena pa ostajajo nekatera obrambno-varnostna ter vprašanja s področja okolja in prostora. Zato se bodo v ponedeljek znova sešle strokovne delovne skupine, ki bodo poskušale uskladiti za zdaj še odprte zadeve. Na pogajanjih so odprli tudi razpravo o kadrovski sliki morebitne bodoče vlade, a po Šarčevih besedah niso dorekli še niti razreza ministrskih mest po strankah niti niso omenjali imen ministrskih kandidatov. Za ta vprašanja si bodo naslednji teden še vzeli čas za razmislek.

Ključna za nadaljevanje pogovorov pri Šarcu bo ponedeljkova odločitev NSi

O izplenu pogajanj bodo prihodnji teden razpravljali že tudi organi nekaterih strank. Prvi bodo to v ponedeljek storili v NSi, ko bo ustreznost koalicijske pogodbe pretresal njihov izvršilni odbor. Ta je sicer v začetku minulega tedna po pregledu takratnega predloga koalicijske pogodbe ocenil, da ta ni ustrezen. Pogajalski skupini je dal teden dni časa, da doseže bolj jasne opredelitve na področjih, ki so za NSi ključna.

Če bo izvršilni odbor NSi ocenil, da je zadnji predlog koalicijske pogodbe ustreznejši, bodo o morebitnem vstopu v koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca odločali člani stranke na internem referendumu. V nasprotnem primeru pa se bodo Šarcu "zahvalili za sodelovanje".

Če bi se NSi odločila, da v koalicijo ne gre, bi bila sicer v pogovore s Šarcem pripravljena vstopiti tudi Levica, a bi to verjetno prineslo potrebo po korenitem posegu v sedanji predlog koalicijske pogodbe.

Negotovost prvega kroga iskanja novega mandatarja

Vprašanje, kakšen bo obris prihodnje vladne koalicije in kdo jo bo sestavljal, tako še vedno ostaja odprto. Če Janša mandatarske kandidature ne bo sprejel, bo predsednik republike, kot je pojasnil v ponedeljek, preveril, ali je uspelo "komu drugemu" pridobiti večinsko podporo v DZ, in ga povabil na pogovor.

Sicer pa namerava Pahor, če od nobenega od kandidatov ne bo dobil soglasja, počakati do 23. julija, preden bo o tem obvestil DZ. Tedaj se namreč izteče rok za sklenitev prvega kroga iskanja mandatarja, v katerem lahko kandidata predlaga le predsednik republike.

A če Janši ne uspe, ni preveč verjetno, da bi mandatarskega kandidata dobili že v prvem krogu. Tudi Šarec je namreč ocenil, da stranke potencialne koalicije do 23. julija ne bodo še povsem usklajene, mandata pa ne namerava sprejeti, če ne bo imel podpisov poslancev in podpisane koalicijske pogodbe.

nazaj na vrh