Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle: Trenutne gospodarske razmere terjajo ukrepanje vseh politik, ne samo denarne Izpostavljeno

V gospodarskem okolju se povečujejo tveganja, ki lahko še dodatno upočasnijo rast, opozarja guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Foto: Matic Štojs Lomovšek V gospodarskem okolju se povečujejo tveganja, ki lahko še dodatno upočasnijo rast, opozarja guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Foto: Matic Štojs Lomovšek

V gospodarskem okolju se povečujejo tveganja, ki lahko še dodatno upočasnijo rast, opozarja guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Evropska centralna banka (ECB) je po njegovih besedah pripravljena okrepiti instrumente in uporabiti nove, če se bo izkazalo, da je to potrebno, "a trenutne razmere terjajo ukrepanje vseh politik, ne samo denarne".

Med tremi največjimi tveganji v gospodarskem okolju so trgovinska vojna, ki jo sproža politika ZDA, ohlajanje rasti na Kitajskem in tveganja, povezana z izstopom Velike Britanije iz EU, je za STA po zasedanju osrednjega organa evrske denarne politike, katerega član je tudi guverner Banke Slovenije, dejal Vasle.

"Vsa ta tveganja imajo potencial, da še dodatno upočasnijo gospodarsko rast, to pa vpliva na dodatno znižanje inflacije, " je izpostavil Vasle. ECB je na četrtkovi seji v želji po pospešitvi inflacije sicer sprejela paket ukrepov, med njimi tudi vnovično vzpostavitev programa odkupovanja obveznic.

"Strinjali smo se, da je zaradi takšnih spremenjenih ekonomskih razmer potreben odziv ekonomskih politik, nujno pa je, da se odzovejo ne samo denarna politika, ampak tudi druge, predvsem fiskalna," je poudaril. Upa, da bodo tudi vlade in Evropska komisija priporočilo glede usklajenega delovanja vseh politik vzele resno.

"Če samo ena politika odločno ukrepa, to ne more spremeniti poteka ekonomskih dogajanj, glede na to v kakšnem stanju smo in kakšni izzivi so pred nami," je opozoril.

Kar se tiče same denarne politike so se sicer na svetu ECB po Vasletovih besedah strinjali, da ukrepanje z enim ali dvema ukrepoma ni dovolj, pač pa je potreben paket. "Logika tega paketa je, da ECB z znižanjem svoje obrestne mere ne vpliva samo na kratkoročne obrestne mere, ampak da poskuša vplivati tudi na obrestne mere daljšega časovnega obdobja," je pojasnil četrtkove odločitve banke.

Glede možnih nadaljnjih ukrepov v primeru dodatne zaostritve gospodarskih razmer je pojasnil, da je prva stvar, ki bi jo lahko naredili, če se za to pokaže potreba, da se povečajo količine in spremenijo pogoji odkupov vrednostnih papirjev, kar bi samo po sebi pomenilo dodatno rahljanje finančnih pogojev in prek tega izboljšanje pogojev za gospodarsko rast in na koncu cen. "Pripravljeni smo torej okrepiti naše instrumente in uporabiti nove, če se bo izkazalo, da je to potrebno," je bil jasen Vasle.

Zaenkrat po Vasletovih besedah sicer "govorimo o umirjanju gospodarske rasti in ne o recesiji". Glavni udarec gospodarski rasti po njegovih pojasnilih prihaja prek upočasnjevanja mednarodne trgovine, ki je v veliki meri spodbujeno z izmenjavo carinskih ukrepov med ZDA in Kitajsko. "To vpliva na predelovalne dejavnosti in industrijo in tu se kaže največji zastoj," je pojasnil.

Drugi del gospodarstva, tako v Sloveniji kot evrskem območju, pa je storitveni sektor, ki še beleži dobre rezultate. "To se pozna tudi na dobrih rezultatih na trgu dela, v Sloveniji celo zelo dobrih," je še pojasnil. Slovenija mora sicer po Vasletovi oceni nasloviti tri ključna področja, če želi ohraniti stopnje rasti, ki jih imamo sedaj oz. če jih želi izboljšati.

"Prva je produktivnost. Podatki za zadnjih 10 ali 15 let kažejo, da se zaostanek, ki ga Slovenija beleži v primerjavi s povprečjem EU, ni zmanjšal. Še vedno zaostajamo za 20 odstotkov in to se vleče že več kot desetletje," je opozoril.

Drugo področje, kjer so nujni ukrepi, je po Vasletovih besedah povezano z demografijo. "Demografska slika Slovenije se hitro spreminja. Tisti del, ki je delovno aktiven, se krči in brez prilagoditve sistema se bo začela zmanjševati tudi razpoložljiva delovna sila, na drugi strani pa se bo povečevalo število tistih, ki so odvisni od socialnega, pokojninskega in zdravstvenega sistema. To bo privedlo do prekomernega povišanja stroškov in si ne bomo mogli financirati niti sedanjega obsega storitev."

Tretja stvar pa so javne finance. "Če ne bomo sprejeli ukrepov na področju produktivnosti in demografije, bo imelo to enormne pritiske na javne finance in bo izrinjalo ostale izdatke. To vodi najprej v začaran krog stagnacije, nato pa do padca gospodarske aktivnosti, brez te pa ni kakovosti življenja, ki smo je vajeni danes," je sklenil Vasle.

nazaj na vrh