Četrtek, 16 Maj 2013 12:10

V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala za 0,2 odstotne točke na 13,4 odstotka. Znižala se je prvič po petih mesecih. Število delovno aktivnih oseb se je povečalo za približno 1200, je objavil statistični urad.

Stopnja brezposelnosti se je v Sloveniji zviševala vse od oktobra 2012, le februarja letos se glede na prejšnji mesec ni spremenila.

Tudi lani in predlani se je stopnja brezposelnosti marca znižala in se je nato v pomladanskih in poletnih mesecih predvsem zaradi vpliva sezone še naprej zniževala. Marca lani je bila 12-odstotna, torej za 1,4 odstotne točke nižja kot v letošnjem marcu.

Podrobnejši pregled po spolu kaže, da se je stopnja brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala samo med moškimi, in sicer s 13,5 odstotka na 13,2 odstotka, medtem ko je med ženskami ostala nespremenjena pri 13,7 odstotka.

Pregled po starostnih skupinah kaže, da se je stopnja brezposelnosti znižala v vseh starostnih skupinah, le v starostni skupini med 35 in 39 let je ostala nespremenjena. Najbolj, za 0,5 odstotne točke, se je znižala v starostni skupini, v katero spadajo osebe, stare nad 60 let.

Sreda, 15 Maj 2013 22:43

Mercator, ki je na ravni skupine v prvem četrtletju ustvaril 8,6 milijona evrov izgube, bo moral za dosego zastavljenih ciljev - do konca leta izplavati iz rdečih številk - sprejeti dodatne ukrepe. Sprejem ukrepov v 30 dneh je upravi v torek naložil tudi nadzorni svet.

Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič danes na novinarski konferenci v Ljubljani o ukrepih še ni mogel govoriti podrobneje, zagotovil pa je, da jih bodo izvedli ter ob koncu leta obrnili trend in izplavali iz rdečih številk.

Balažič je spomnil na doslej izvedene ukrepe v okviru prestrukturiranja Mercatorja. Izvedli so vrsto stroškovnih ukrepov in na področju obvladovanja stroškov je Mercator boljši od načrtovanega. V prvem četrtletju je Mercator stroške znižal za pet milijonov evrov, do konca leta je predvideno znižanje v višini 20 milijonov evrov.

Tako so denimo s 1. marcem izvedli reorganizacijo celotne skupine, katere rezultat je zmanjšanje števila ravni in direktorjev, vodij in števila zaposlenih. Do jeseni je v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih na ravni skupine med 800 in 1000, od tega v Sloveniji okoli 200 v administraciji. "Zmanjšanje števila ljudi v Sloveniji za 200, kot je predvideno, se bo zgodilo do poletja," je napovedal Balažič.

Torek, 14 Maj 2013 17:43

Slaba banka je le eno od sredstev in ne dokončna rešitev za krizo v bančnem sektorju, je na Finančni konferenci v Portorožu menil nekdanji švedski finančni minister Bo Lundgren. Po njegovem je v prvi vrsti potrebno biti zelo odprt in transparenten, denimo preko stresnih testov za banke.

Lundgren, ki je do pred nedavnim opravljal funkcijo generalnega direktorja Švedskega urada za javni dolg, je poleg tega ob robu konference pojasnil, da so na Švedskem v času krize pred dvema desetletjema na eni strani pustili vodstvom "dobrega dela" bank, da so se lahko osredotočili na prihodnost in ponovno vzpostavitev bank. Ob tem so poskusili v čim večji meri povrniti denar, ki so ga v reševanje bank vložili davkoplačevalci. Slabe banke pa so uporabili le pri povsem podržavljenih bankah, ne pa da bi vrnili denar zasebnim lastnikom.

Sam, kot pravi, ne bi nikoli vzpostavil slabe banke, preko katere bi odkupoval slabe naložbe od zasebnih in polzasebnih bank, saj v tem primeru ni gotovosti o dejanskem obsegu in vrednosti slabih posojil, posledično pa to lahko vodi bodisi v dobiček ali tudi v še večjo izgubo za davkoplačevalce.

Torek, 14 Maj 2013 15:13

Vodje pogajalskih skupin vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali v zgodnjih jutranjih urah usklajene dogovor o varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Strinjajo se, da so dosegli razumen kompromis. Po oceni sindikalne strani so ukrepi enormni, a se bo z njimi dalo živeti.

Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je poudaril, da so za njimi intenzivna pogajanja, ki pa bi se morala opraviti že zdavnaj. "Vendar bolje pozno kot nikoli," je dejal in dodal, da je domača naloga na področju plač v javnem sektorju s tem opravljena.

Pri izbiri teh ukrepov je šla vlada sindikatom po Virantovih besedah zelo naproti v smislu, da ukrepi temeljijo na dvojni solidarnosti. Znižanje vrednosti plačnih razredov v razponu od pol odstotka do 4,86 odstotka bo namreč progresivno, tisti z višjimi plačami pa bodo prispevali bistveno več od tistih z nižjimi. Omenil je tudi manjša vplačevanja v dodatno pokojninske zavarovanje, saj bi letos javnim uslužbencem vplačevali 20 odstotkov premije, v prvi polovici prihodnjega leta 25 odstotkov, nato pa do konca prihodnjega leta 30 odstotkov. Izplačilo zaostalih napredovanj bo vlada namesto 1. junija letos izplačala 1. aprila prihodnje leto, novih napredovanj pa ne bo.