Gospodarstvo

Rok Klajnšek pred vrhovnim sodiščem: Biti z glavo v socializmu in z nogo v kapitalizmu, ni mogoče!"Slovenija je bila na pravi poti. Imela je potencial, da postane cvetoča in razvita država EU. Žal pa je skrenila s poti," je včeraj na shodu pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije oopozoril Rok Klajnšek.

 

Njegov govor si preberite v nadaljevanju:

Spoštovani demokrati, spoštovane demokratinje! Spoštovanje človekovih pravic bi moralo biti leta 2014 nekaj samoumevnega, politični zaporniki pa stvar daljne preteklosti. Žal temu ni tako. Slovenija je z obsodbo Janez Janša, stopila ob bok državam, kot so Kuba, Kitajska in Severna Koreja, ki še vedno prakticirajo politično montirane procese.

 

Obračun z Janšo traja že vse od leta 1983. Ker je želel večjo veljavo slovenskega jezika in prenovo Jugoslovanske ljudske armade, je postal trn v peti oblasti. Mislili smo, da je vrhunec obračuna z njim predstavljala aretacija četverice, vendar so se podtikanja in politično motivirane afere nadaljevale tudi v čas samostojne Slovenije. Sestop z mesta ministra za obrambo jim ni bil dovolj. Sledila je Patria, ki je svoj vrhunec dosegla 20. junija, ko je Janez Janša moral nedolžen v zapor. Sodba, ki temelji na domnevni obljubi, dani na neznanem kraju ob neznanem času od neznane osebe in na neznan način, je v nasprotju s temelji pravične pravne države.

Danes sem tukaj, ker ne želim, da takšne obsodbe postanejo stalna praksa. Želim, da se sodi na podlagi dokazov, ne pa na podlagi imena in priimka!

Zahteve po pravični in svobodni državi, označujejo kot izvajanje pritiska. Kritika, ki je samo v Sloveniji nezaželena, ni izvajanje pritiska. Izvajanje pritiska je zaprtje nedolžnega človeka, medijski linč in leta sodnih fars.

Prišel bo dan, ko bo tudi sodišče priznalo svojo zmoto in spoznalo, da v demokraciji vlada ljudstvo. Ljudstvo je nad vsemi tremi vejami oblasti in nihče, ki je financiran iz denarja davkoplačevalcev, ni in ne sme biti nedotakljiv. Tudi sodišča ne! V Nemčiji so izvedli temeljito lustracijo in, da je bilo to dobro dokazuje Evropsko sodišče za človekove pravice, ki ne rabi popravljat nemskih sodb, popravlja pa slovenske. In to tako pogosto, da bi Evropa privarčevala, če sodišče prenese sedež iz Strasbourga v Ljubljano.

Slovenija je bila na pravi poti. Imela je potencial, da postane cvetoča in razvita država EU. Žal pa je skrenila s poti. Moč in oblast imajo tisti, ki so vladali že v prejšnjem režimu in logično je, da ne more biti uspeha. Niso znali vodit Jugoslavije, kako bodo vodili Slovenijo? Zgodbe o uspešni Jugoslaviji pa so popolna laž. Brezposelnost je bila višja kot danes, javni dolg tudi, razvitost v primerjavi z ostalim svetom pa pod povprečjem. Edina razlika je, da se takrat o tem ni smelo govorit, danes pa nam težje prekrijejo svoje napake.

GZS pričakovala bolj konkreten osnutek koalicijskega sporazumaGospodarska zbornica Slovenije (GZS) v dopolnjenem osnutku koalicijskega sporazumu, ki je znan od torka zvečer, pogreša bolj zavezujoče usmeritve in merljive cilje s časovno komponento. Čeprav nekatere stvari ocenjujejo pozitivno, se sprašujejo, ali nas lahko tako splošna koalicijska pogodba z malo konkretnimi zavezami popelje iz krize.

"Slovenija je v zadnjem obdobju začela dosegati rahlo gospodarsko rast, brezposelnost se je začela malenkostno zmanjševati, še vedno imamo kar krepko rast izvoza, vsaj za prvo silo smo zakrpali težave v bančnem sistemu in ga sanirali, a kljub temu moramo ugotoviti, da imamo v Sloveniji gospodarske razmere, ki so še vedno zelo turbulentne ali na meji kriznega delovanja," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik in generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

 

 

Spomnil je na znane težave, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo. Veliko podjetij je prezadolženih in podkapitaliziranih, prevelik delež bruto domačega proizvoda odpade na javno porabo, premalo sredstev pa namenimo za razvoj, javno porabo pokrivamo z zadolževanjem v tujini ali z višjimi davki, pogoji poslovanja so prezapleteni, javno naročanje je netransparentno, nezadovoljivo rešujemo domače naloge iz Bruslja, je nanizal.

Pričakoval je, da bo nova koalicijska pogodba dala odgovor na omenjene težave in da bo omogočila delovanje v smeri gospodarske rasti in novih delovnih mest. Hribar Miliču se zdi sicer prav, da se bo nova vlada zavzemala za delovanje pravne države, a se hkrati sprašuje, ali lahko takšna splošna pogodba z izrazito malo konkretnimi zavezami in merljivimi projekti Slovenijo popelje iz krize. Zato pogrešajo večjo konkretnost, tudi v časovni dimenziji, je dejal.

Opozoril je, da na pokojninsko reformo ne moremo čakati do leta 2020, ampak je treba takoj začeti pripravljati osnove za novo reformo. "Podobno je s trgom dela," je dejal. Čeprav ni dolgo tega, kar je začela veljati reforma trga dela, pripravljena pod taktirko nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka, Hribar Milič meni, da je šlo pri njej za "zelo velik kompromis, ki naj bi predvsem pomiril sindikalno stran".

Pozval je tudi k reformi na področju zdravstva, pri čemer se je med drugim zavzel za prestrukturiranje košarice zdravstvenih pravic ter poseg v sistem javnega naročanja v zdravstvu in poseg v področje bolniških izostankov.

Državno reševanje Abanke lahko steče do koncaEvropska komisija je danes izdala dokončno odločbo, s katero potrjuje, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke Vipa skladni s pravili EU o državnih pomočeh. Banka bo tako lahko bo po delni pomoči države decembra lani deležna drugega dela dokapitalizacije in prenosa slabih posojil na DUTB. Pogoj za to je združitev z Banko Celje.

Kot so sporočili iz banke in ministrstva za finance, tokratna odločba Evropske komisije slovenski vladi omogoča, da zaključi decembra lani začete ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke. S tem je mišljena izvedba drugega dela dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov ter prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v vrednosti do 446 milijonov evrov.

 

S tem je mišljena izvedba drugega dela dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov ter prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v transakcijski vrednosti do 446 milijonov evrov oz. 1,09 milijarde evrov bruto knjigovodske vrednosti.

Abanka bo v skladu z načrtom prestrukturiranja omejila dejavnosti na glavna poslovna področja ter izboljšala svoje upravljanje in politiko obvladovanja tveganj. Podpredsednik Evropske komisije Joaquin Almunia, pristojen za konkurenco, je dejal: "Namen načrta za prestrukturiranje Abanke je zagotoviti, da bo banka ponovno začela uspešno poslovati. Po naših sklepih o NLB in NKBM bo današnja odločitev nadalje okrepila zaupanje v slovenski bančni sistem."

Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči za Abanko zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje kot posledice morebitne izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Do najpozneje konca letošnjega leta mora komisiji predložiti načrt prestrukturiranja združene banke, ki bo podlaga za izdajo njene odločbe za združeno banko.

Med mladimi brezposelnost v povprečju 19,1 odstotkaMed prebivalstvom v Sloveniji je mladih 17 odstotkov. Iz države se jih je lani odselilo več kot 3340. Skoraj 15 odstotkov mladih je imelo po podatkih za lani visokošolsko izobrazbo, stopnja brezposelnosti med mladimi pa je bila v povprečju 19,1 odstotka, so ob današnjem mednarodnem dnevu mladih zapisali na državnem statističnem uradu.

Združeni narodi sicer štejejo za mlade tiste, ki so stari od 15 do 24 let. Urad RS za mladino ter republiški zavod za zaposlovanje pa uvrščata med mlade tiste, ki so stari od 15 do 29 let, kar je v svojem sporočilu ob mednarodnem dnevu upošteval tudi statistični urad.

Delež mladih je bil lani največji v občini Zavrč

Med prebivalci Slovenije je bilo konec lanskega leta 349.773 starih 15 do 29 let, kar je predstavljalo 17-odstotni delež. Delež mladih je bil lani največji v občini Zavrč, kjer je bil mlad povprečno vsak peti prebivalec te občine. Na nasprotno stran lestvice se je z najnižjim deležem mladega prebivalstva uvrstila občina Kostel, kjer je bil mlad vsak deseti prebivalec.

NLB odpušča, hkrati pa veselo zapravlja naš, davkoplačevalski, denarNova Ljubljanska banka (NLB), ki je v državni lasti in smo je davkoplačevalci doslej dokapitalizirali že s stotinami milijonov evrov, hkrati pa v banki odpuščajo zaposlene, je zgolj od 18. aprila do 5. avgusta 2014 sklenila kar 58 različnih sponzorskih, donatorskih, svetovalnih in drugih pogodb, v skupni vrednosti 1,634.710,16 evra.

Zanimive svetovalne pogodbe

V tem času je NLB sklenila 12 svetovalnih pogodb v skupni vrednosti 419.941,33 evra. Iz pregleda je razvidno, da je banka 4. julija 2014 sklenila pogodbo s studiom Clifford Chance Studio Legale Associato iz Milana (Italija) v vrednosti 72.144 evrov. Nadalje je banka razkrila, da je za uro opravljenih pravnih storitev pripravljena plačati tudi 180,36 evra. Tako je 4. julija 2014 z odvetnikom Jurijem Dolžanom sklenila pogodbo v vrednosti 12.024 evra ter pri tem razkrila tudi ceno za uro svetovanja. Svetovalno pogodbo v višini 1.692,10 evra je NLB sklenila tudi s samostojnim podjetnikom Francem Šalamunom, ki se ukvarja s svetovanjem na področju varovanja. Nadalje je banka sklenila pogodbo z odvetniško pisarno Šelih in partnerji, v skupni vrednosti 20.330,70 evra. Z družbo Deloitte svetovanje pa še za 47.580 evrov.

Razvoj prometa v Sloveniji v prihodnje osredotočen na železnice in javni potniški prometMinistrstvo za infrastrukturo in prostor nadaljuje s pripravo predloga resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji. Potem ko je država v preteklosti največ pozornosti namenila izgradnji avtocestnega križa, bo treba v prihodnje nujno razvijati železniško infrastrukturo in javni potniški promet, so ugotovili.

Vlada se je konec julija seznanila z izhodišči za pripravo predloga resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa. Potem ko je konec leta 2012 infrastrukturnemu ministrstvu naložila, naj pripravi usklajen načrt vlaganj v prometno infrastrukturo do leta 2020 in z vizijo do leta 2030, je resorni minister Samo Omerzel aprila lani imenoval delovno skupino za pripravo tovrstne resolucije.

Slovenija je začela po osamosvojitvi intenzivno graditi avtocestni križ na poteku petega in desetega panevropskega koridorja. Čeprav se je že v tem času pojavljala potreba po posodobitvi železniškega omrežja, za obe področji hkrati ni bilo na voljo dovolj finančnih sredstev, je razvidno iz izhodišč.

Socialna kapica - kislo jabolko koalicijskih usklajevanj in socialnega dialogaPogajanja o koalicijski pogodbi so v polnem teku, med najbolj kislimi jabolki pa se je znašla t. i. socialna kapica. Za ta ukrep se že vrsto let zavzemajo delodajalci, ki trdijo, da bi okrepil konkurenčnost, medtem ko mu sindikati ostro nasprotujejo, saj menijo, da bi dodatno zajedel v socialno državo. Ekonomist Jože P. Damijan pritrjuje prvim.

 

Kaj je socialna kapica?

Socialna kapica je omejitev socialnih prispevkov - prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in za primer brezposelnosti ter za starševsko varstvo - navzgor.

Pošta Slovenije s strateškim načrtom za ohranjanje stabilnostiSlovenski državni holding (SDH) je sprejel strateški razvojni program Pošte Slovenije od 2014 do 2017, ki predstavlja krovni strateški dokument razvoja družbe v prihodnjih letih. Pošta Slovenije želi s strateškim razvojnim programom ohraniti finančno stabilnost, razvojni potencial, kakovost in družbeno odgovornost.

Strateški razvojni program od 2014 do 2017 je odgovor na izzive, ki Pošto Slovenije čakajo do konca tega desetletja in na podlagi katerega bo Pošta Slovenije zagotavljala socialno varnost in stabilnost okoli 6000 zaposlenim ter rast in razvoj podjetja, ob tem poudarja generalni direktor pošte Boris Novak.

V skladu s sprejeto strategijo bodo v Pošti Slovenije vlagali v projekte, s katerimi bodo lahko izvajali nove storitve in nadomestili upad prihodkov od poštnih storitev in storitev plačilnega prometa ter zagotavljali kakovostno in optimalno izvajanje storitev. Na drugi strani pa bodo nadaljevali z optimizacijo poslovanja.

Delodajalci: Socialna kapica je evropski standard in je v interesu vsehSocialna kapica je v interesu zaposlenih, podjetij in države, zato jo je treba uvesti takoj, so danes poudarili predstavniki Združenja Manager, Sveta Gazel in GZS. Zatrdili so, da so njen cilj višje neto plače in okrepitev konkurenčnosti gospodarstva, ter spomnili, da jo pozna večina držav v EU, ki jih imamo za razvite in socialno pravične.

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma pojasnila, da je socialna kapica pomemben element za prestrukturiranje gospodarstva ter prestop k izdelkom in storitvam z višjo dodano vrednostjo.

Poleg tega bi po njenih besedah prinesla večjo privlačnost za tuje in domače naložbe, več novih delovnih mest, večjo motivacijo zaposlenih, zajezitev bega možganov, uvajanje primerljivih pogojev poslovanja z drugimi državami, dvig domače porabe, krepitev srednjega razreda ter zagon gospodarske rasti in razvoj družbe.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)