Gospodarstvo

Bovški župan z Rusi podpisal pogodbo o najemu kaninskih zemljiščŽupan občine Bovec Siniša Germovšek je v ponedeljek z ruskim investitorjem, ki želi kupiti ATC Kanin v stečaju, podpisal najemno pogodbo za zemljišča na smučišču Kanin. Podpis je za ruske investitorje glavni pogoj, da bodo v petek sodelovali na dražbi, kjer bo na prodaj premoženje nekdanjega upravljavca smučišča na Kaninu.

Občina Bovec je pred leti družbi ATC Kanin, ki je v stečaju, dala ta zemljišča v brezplačen najem. Vendar zaradi spremenjene slovenske zakonodaje tak najem ni več mogoč, zato so potencialni investitorji zaprosili za najem teh zemljišč pod ugodnimi pogoji.

"Namen te pogodbe je, da družbi Ilev Inženiring pod ugodnimi pogoji zagotovimo najem zemljišč za smučarske proge za čas, ko je veljavna koncesija za gradnjo žičniških naprav, to je za dobo 40 let," je po četrtkovi seji občinskega sveta povedal Germovšek.

Bratuškova v enem letu rekordno zadolžila državoZa vlado Alenke Bratušek, ki opravlja tekoče posle in bo nekje pred jesenjo vajeti predala novi vladi, lahko rečemo, da je bila ena najslabših vlad doslej. Samo v enem letu je zunanji dolg države povečala za tretjino, v tem času pa praktično ni bilo ukrepov za zmanjšanje porabe države, kar bi zmanjšalo potrebo po zadolževanju.

Vlada Alenke Bratušek je sicer pri tem samo nadaljevala politiko, ki jo je začrtala že vlada Boruta Pahorja, ki je državo vodila v letih 2009, 2010 in 2011. Namesto da bi znižali javno porabo in tako zmanjšali potrebo po zadolževanju, sta se tako Pahorjeva kot vlada Alenke Bratušek raje zadolževali in zgolj čakali, da bo kriza minila. A ker te ni in ni hotelo biti konec, je javni dolg le še naraščal, država pa je tonila še globlje. Tako smo iz ene manj zadolženih držav v EU v kratkem času postali država z enim izmed največjih javnih dolgov. Po zadnjih podatkih namreč dolg, ki se počasi bliža 30 milijardam evrov, že presega 80 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Večer po ločitvi od Dela v boj z zahtevnimi razmerami na trguNajvečja slovenska časopisna hiša Delo in osrednja časopisna hiša v severovzhodnem delu Slovenije Večer sta danes vendarle zaključili svoj dolgoletni ločitveni postopek. S prodajo skoraj 80-odstotnega deleža Večera bo Delo izpolnilo večletno odločbo varuha konkurence, pred Večerom pa je novo obdobje in vsaj za zdaj tudi pot v neznano.

Nadzorni svet Dela se je namreč na četrtkovi seji med štirimi ponudbami odločil za prodajo časopisne hiše Večer podjetju Dober Večer, ki sta ga posebej v ta namen ustanovila nekdanji lobist Uroš Hakl in bivši predsednik uprave družbe T-2 Sašo Todorović, je poročala spletna stran Dela in navedla, da naj bi bil Večer prodan za dober milijon evrov. Postopek prodaje mariborskega časnika se je vlekel več let.

Maja 2005 je Delo od tiskarne Leykam za takratnih 665 milijonov tolarjev kupilo prvi sveženj Večerovih delnic in tako postalo skoraj petinski lastnik dotlej konkurenčne medijske hiše. V Pivovarni Laško, ki je še danes največja lastnica Dela, so takrat izrazili prepričanje, da se je vodstvo Dela za to poslovno potezo odločilo v skladu s cilji družbe in interesi delničarjev.

Černač: V kolikor ne bomo preprečili ustavne večine nasprotne strani, nam grozi negativna revizija ustavePodpredsednika SDS Zvone Černač in Alenka Jeraj ter predsednik Sveta SDS France Cukjati so na včerajšnji novinarski konferenci ob izteku volilne kampanje za volitve v Državni zbor RS spregovorili o programskih zavezah SDS in legitimnosti volitev.

»Slovenska demokratska stranka ni one man band,« je uvodoma dejal predsednik Sveta SDS France Cukjati. Povzel je ključne sklepe zadnjega Sveta SDS, ki so v teh časih še kako aktualni. Svet je ugotovil, da je programska tekma ostala v ozadju, »v ospredje pa so se prebile nedemokratične oblike političnega boja in izločanje politične konkurence iz predvolilne tekme s pomočjo montiranih sodnih procesov.« Kot je dejal, omenjeni akterji »očitno potrebujejo čas za drugi rop državnih bank, ki smo jih sanirali, in čas za spremembo ustave. Tokrat pripravljajo ustavne spremembe, prek katerih nameravajo ustoličiti državno lastnino kot ustavno vrednoto, opredeliti družino kot poljubno kategorijo, omejiti versko svobodo in svobodo izobraževanja ter spremeniti sestavo Državnega zbora z zagotovitvijo posebnih mandatov za pripadnike iz republik nekdanje SFRJ. Ta zadnji poseg je javno napovedal zadnji predsednik ZKS na simpoziju v organizaciji ustavnega sodišča 12. 6. 2014.«

 

 

Podpredsednica Alenka Jeraj je poudarila: »Leta 1994 je Milan Kučan dejal: Najprej diskreditacija, nato likvidacija. Če je potrebno, tudi fizična. Vse to spremljamo zadnjih 20 let. V teh dneh pa smo lako prebrali, da je Milan Kučan vpil na gospoda Šoltesa, ker ni sklenil predvolilne koalicije z Alenko Bratušek. Sprašujem se, ali je to delo bivšega predsednika republike, ali je to delo najbolj znanega upokojenca v državi? S tem jasno kaže, koga in kaj podpira. Podpira politiko Alenke Bratušek, ki nas je v enem letu zadolžila za 9 milijard in podpira politiko Igorja Šoltesa, ki je kot predsednik Računskega sodišča zgrešil vsa ključna oškodovanja našega premoženja pri gradnji cest, v zdravstvu, skratka pri vseh predragih in preplačanih investicijah.«

Po njenih besedah je vlada, ki odhaja, obljubljala Evropi privatizacijo, »obljubila, da bo sprožila prostopke, ravnali pa so vedno drugače. Zavrnili so strategijo prodaje državnega premoženja, ki jo je pripravila vlada Janeza Janše v letu 2012. Pripravili so nekaj svojega, za kar je minister Čufer rekel, da je slabše od omenjenega.« Navedla je tri razloge, ki so ključni za privatizacijo: »Privatizacijo potrebujemo zato, da dobimo normalno strukturo gospodarstva, ki bo zagotavljalo dobiček, dobre plače in bo sposobno ustvarjati nova delovna mesta. Zato, da ne bomo še tretjič plačevali sanacije bank, iz katerih so se milijarde prelile v črne luknje paradržavne ekonomije in ker se danes iz državnih podjetij napajajo politični in medijski monopoli režima, globoke države, Kučanovega klana, ki pred vsakimi volitvami ustvarijo novo stranko, ki nenadoma v nekaj dneh postane najbolj priljubljena, v dveh, treh letih pa razpade.« Da je temu tako, po njenih besedah dokazuje predlog nekdanjega ustavnega sodnika in zadnjega predsednika ZK Cirila Ribičiča, ki predlaga, da vpišemo državno lastnino kot ustavno vrednoto.

Umar za reševanje težav gospodarstva s kompleksnejšimi rešitvamiStrukturne spremembe, ki smo jih v Sloveniji izvedli v zadnjih letih, so dobrodošle in so prinesle nekatere pozitivne posledice. Vendar bo treba z njimi nadaljevati oziroma jih okrepiti. Potrebne bodo bolj kompleksne rešitve, poudarja direktor Umarja Boštjan Vasle.

S ponavljanjem vzorcev iz preteklosti ne bo mogoče odpraviti težav, s katerimi se sooča Slovenija, je na današnji konferenci o strukturnih izzivih slovenskega gospodarstva v Ljubljani poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Umar je konferenco v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji pripravil ob objavi poročila Ekonomski izzivi 2014, na podlagi katerega je Vasle izpostavil dva poudarka. Prvi je, da bomo morali v Sloveniji probleme začeti reševati z bolj kompleksnimi rešitvami, ki bodo hkrati naslavljale več različnih problemov.

Društvo Evropska Slovenija: Škandalozna, populistična vladna zaustavitev, V zadnji dneh se ponovno vse vrti okoli privatizacije, vrhunec pa je razprava dosegla z nedavno prodajo Mercatorja. Med najbolj glasnimi za ne-prodajo (sicer zagotovo ne-najboljšemu lastniku), so bili večinoma tisti, ki so za katastrofalno stanje v našem »najboljšem trgovcu« tudi najbolj odgovorni. Pri prodaji Mercatorja so namreč ključna vprašanja, zakaj je slednji sploh tako zadolžen, zakaj mu tržni delež pada, medtem ko tujim diskontnim trgovcem raste in zakaj se zanj, čeprav po tako nizki ceni, ne zanima nobena od pomembnih zahodnoevropskih trgovinskih verig.

V Evropski Sloveniji smo, seveda, zaskrbljeni nad dogajanjem v tako velikem podjetju in s tolikšnim številom zaposlenih, kot tudi zaradi velikega števila podjetij, ki so posredno vezana nanj. Vendar ob tem poudarjamo, da Mercator kljub vsemu ni ključno podjetje v državi in težko je verjeti, da bo nov lastnik slabši, kot je bil dosedanji.

Izteka se rok za oddajo zavezujočih ponudb za Aerodrom LjubljanaZainteresirani vlagatelji imajo še danes čas, da oddajo zavezujoče ponudbe za nakup 75,5-odstotnega deleža Aerodroma Ljubljana, ki upravlja z najpomembnejšim slovenskim letališčem Jožeta Pučnika. Vlada je v četrtek sicer sklenila, da do nove vlade ne bo novih odločitev glede privatizacije, naj bi pa postopki strokovnih služb tekli dalje.

Družba KPMG, ki je bila izbrana za finančnega svetovalca pri prodaji Aerodroma Ljubljana, je marca objavila poziv za izkaz interesa za nakup večinskega paketa delnic aerodroma. V skupnem prodajnem postopku več delničarjev je na voljo 75,5 odstotka delnic Aerodroma Ljubljana, ki ga je vlada uvrstila na seznam 15 podjetij, predvidenih za privatizacijo.

Ravno pri tem se je zapletlo v četrtek, ko je vlada sklenila, da se v času do imenovanja nove vlade ne sme zaključiti noben privatizacijski postopek, ki ga vodi Slovenski državni holding (SDH), prav tako naj se v tem času ne začenjajo novi postopki prodaje državnih naložb.

Odhajajoča premierka Alenka Bratušek je sicer dejala, da ta sklep ne pomeni zaustavitve privatizacije in da privatizacijski postopki strokovnih služb tečejo dalje. Nova vlada bo tako imela vse podlage, če bo želela sprejemati drugačne odločitve od odhajajoče ekipe, ki opravlja tekoče posle, je dejala Bratuškova. Finančni minister Uroš Čufer je to odločitev obžaloval.

V zvezi sindikatov upokojencev proti nižanju pokojninZveza sindikatov upokojencev Slovenije nasprotuje vsakršnemu nižanju pokojnin. "Zdajšnja situacija je za upokojence s povprečno ali podpovprečno pokojnino nevzdržna," so dejali na današnji novinarski konferenci. Pozvali so tudi k izpustitvi predsednika SDS Janeza Janše iz zapora, volivce pa naj se udeležijo bližnjih državnozborskih volitev.

"Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec kljub svojim obljubam za upokojence ni naredil nič," je dejal predsednik Zveze sindikatov upokojencev Slovenije Slavko Kmetič.

Na novinarski konferenci so pozvali tudi k izpustitvi predsednika SDS Janše iz zapora. "Kar se dogaja, je farsa," je dejal Kmetič. Po besedah predsednika Kluba seniorjev in seniork SDS Zvonka Zinrajha, ki je tudi kandidat SDS za poslanca, pa je sodba Janši pravno državo v Sloveniji "spotaknila, da se je dokončno prevrnila".

 

 

Sicer pa je tudi Zinrajh podobno kot Kmetič izpostavil, da sta tako DeSUS kot Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) sokrivca za slabšanje stanja upokojencev. "Aktualna podpora Zdusa politični stranki DeSUS je zelo sporna," je dejal. Zdus je namreč, kot je dodal, civilno združenje.

V SDS se po njegovih besedah zavzemajo za to, da se pokojnine ne znižujejo. Vztrajajo tudi pri tem, da se privilegiji iz prejšnjega političnega sistema odpravijo, tako pridobljena sredstva pa naj gredo v pokojninsko blagajno.

V klubu, ki ga vodi, želijo po Zinrajhovih besedah povezati "vse starejše in upokojence, ki se stežka prebijajo skozi draginjo". Prav tako poudarjajo pomen sinergije med starejšo in mlado generacijo.

Banka Slovenije od DBS zahteva dokapitalizacijoBanka Slovenije je na DBS v torek naslovila odredbo po dokapitalizaciji, ki jo mora banka izpeljati do konca septembra. Z njo mora količnik skupnega kapitala doseči vsaj 11,4 odstotka, količnik temeljnega kapitala 9,1 odstotka. Največja lastnika DBS, ki je lani pridelala za 17 milijonov evrov izgube, sta Kapitalska zadruga in KD.

Deželna banka Slovenije (DBS) je danes prek spletne strani Ljubljanske borze prav tako sporočila, da Banka Slovenije z odredbo upravi banke nalaga, da mora sklicati skupščino družbe, ki bo zasedala najkasneje 15. septembra in ji predlagati povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih kosovnih delnic. Po pisanju Financ se bo banka morala dokapitalizirati v višini skoraj šest milijonov evrov.

 

 

 

Skupina DBS je imela ob koncu leta 2013 količnik skupnega kapitala 10,3 odstotka, kar presega minimum osmih odstotkov, vendar pa ima regulator pristojnost, da kapitalske zahteve določi tudi višje, so pojasnili v banki. DBS je sicer konec januarja za dva milijona evrov povečala osnovni kapital družbe DBS Leasing, ki je v njeni 100-odstotni lasti.

Največji lastnik DBS je Kapitalska zadruga s 45,98 odstotka, ki skupaj z časopisno založniško družbo Kmečki glas v njej obvladuje 51,28 odstotka banke. Sledi KD Kapital z 10 odstotki, ki ima skupaj s KD Group v banki 14,76 odstotka.

Njeni lastniki so še Banka di Cividale (5,58 odstotka), SRC (4,98 odstotka), KB1909 (4,91 odstotka), Zadružna zveza Slovenije (3,48 odstotka), Adriatic Slovenica (2,33 odstotka), avstrijska Zveza bank (2,17 odstotka) in drugi (10,51 odstotka), je razvidno s spletne strani DBS.

Če lastniki banke ne bodo dokapitalizirali in poskrbeli za njeno kapitalsko ustreznost, jo bodo morali ali prodati ali prepustiti državi, kot so je to zgodilo v primeru NLB, NKBM in Abanke ter Factor banke in Probanke. Uprava banke je napovedala, da bodo k tokratnem vpisu novih delnic poleg večjih obstoječih delničarjev povabljeni tudi drugi investitorji, ki so ali bodo izkazali interes.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Za pravico in resnico

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4450821..jpg

Vsak dan poteka pred vrhovnim sodiščem na Tavčarjevi 9 v Ljubljani protestni shod v podporo edinemu političnemu zaporniku sredi demokratične Evrope Janezu Janši. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4507352..jpg

Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je po krivici zaprt, s čimer so mu sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavlačevanje predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše je preseglo vse razumne meje. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3565673..jpg

Vse, ki vam ni vseeno, Odbor 2014 vabi in poziva, da se jim vsak dan ob 17.00 pridružite v čim večjem številu, ko bodo pred vrhovnim sodiščem prižigali svečke, luči upanja, svobode in pravice. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5578864..jpg

Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc opozarja medije: »Odgovorni uredniki in vodstvo RTV- verjamemo, da ste nas opazili in da se bo to poznalo pri vašem poročanju.« (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5867245..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4163406..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8730327..jpg

»Na podlagi iste sodbe je v zaporu tudi Anton Krkovič, ki je skupaj z Janšo ustanavljal Slovensko vojsko in bil poveljnik specialne brigade v času vojne za Slovenijo,« je še dodal Berlec (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8820408..jpg

Berlec je še opozoril zbrane, da »na drugi strani slovensko postkomunistično sodstvo izdaja oprostilne sodbe nekdanjim oficirjem agresorske jugoslovanske armade« Sramotno! (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1682139..jpg

Aleš Primc v imenu Odbora 2014 poziva »vse ljudi, ki so bili žrtve slovenskega pravosodja, jim posredujejo svoje primere, saj je debata o slovenskem pravosodju nujna«. (foto: Matic Štojs)