Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Resnica o Vegradu: Kar za 450 milijonov evrov dolgov!Višina Vegradove zadolženoti je grozna, je razkrila stečajna upraviteljica Alenka Gril. Pred leti je podjetje v svojih poslovnih knjigah prikazovalo bistveno nižje številke.

Stečajna upraviteljica gradbenega podjetja Vegrada Alenka Gril je v stečajnem postopku Vegrad priznala za okoli 450 milijonov evrov terjatev upnikov, je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev. "Res je grozna višina te zadolženosti Vegrada, ob tem da je premoženja za dobrih 20 milijonov evrov," je komentirala ugotovitve.

"Ta številka v stečaju je pokazala, da je bila zadolženost bistveno višja, kot jo je podjetje prikazovalo v svojih poslovnih knjigah in kot jo je prikazovalo še poleti leta 2010, ko je predlagalo prisilno poravnavo," ugotavlja stečajna upraviteljica, ki se je s pregledovanjem prijavljenih terjatev in še prej s pripravo na to ukvarjala več kot leto in pol od začetka stečaja oktobra 2010.

Več kot pol milijona evrov prijavljenih terjatev

Končni seznam preizkušenih terjatev je bil naposled objavljen sredi junija letos, do 14. julija pa je imelo okoli 700 upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala prijavljeno terjatev, čas za vložitev tožb. Podatka o tem, koliko je vloženih tožb, Grilova še nima, glede na prihodnji razplet vloženih tožb na sodišču pa se lahko končna številka priznanih terjatev morda še spremeni, če bo še sodišče kateremu od upnikov priznalo terjatev. Skupno je sicer bilo v stečaju Vegrada prijavljenih okoli 2.500 terjatev v skupni vrednosti 517 milijonov evrov.

"Navadni upniki ne bodo poplačani"

Po besedah Grilove je povsem jasno, da navadni upniki ne bodo dobili poplačila svojih terjatev, ločitveni delno, upa pa, da bodo uspeli vsaj delno poplačati prednostne terjatve delavcev. Delavci so skupno prijavili za 15,4 milijona evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala za 10,8 milijona. Od slednjega je za 4,6 milijona evrov navadnih terjatev in za 6,2 milijona evrov prednostnih. Del prednostnih terjatev so delavci dobili poplačanih iz jamstvenega in preživninskega sklada.

"Lahkomiselnost" številnih pri vlaganju v Vegrad

Pregled prijavljenih terjatev je pokazal tudi, da je bilo zavarovanih terjatev za okoli 60 milijonov evrov, kar ob ocenjenem premoženju v višini 20 milijonov evrov po besedah Grilove kaže na to, da so zavarovani upniki bili "bolj slabo zavarovani". "Vse to kaže na veliko lahkomiselnost številnih upnikov, ki so ali posojali ali kako drugače financirali Vegrad in imeli svoje terjatve slabo zavarovane," komentira Grilova.

Zapleta se za kupce Vegradovih stanovanj

Preveč brezskrbni in lahkomiselni so po njenih besedah bili tudi številni kupci Vegradovih stanovanj, ki si več let niso uredili lastništva z ustreznim vpisom lastništva v zemljiško knjigo. Doslej je stečajna upraviteljica obravnavala okoli 300 takšnih primerov, jih je pa še več. Prijave izločitvenih zahtevkov namreč še prihajajo, saj rok glede tega ni omejen. Kot je v zvezi s tem še povedala Grilova, kupcem izločitvene pravice priznavajo, vendar pa to njej in njeni ekipi v že sicer zahtevnem in obsežnem stečajnem postopku povzroča dodatno delo.

Vse več prodanega premoženja

Poleg morebitnih tožb upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala terjatve, se zdaj stečajni postopek nadaljuje z unovčenjem premoženja Vegrada. Nekaj premoženja je bilo že prodanega v stečajnem postopku, se pa zdaj intenzivno nadaljuje prodaja preostalega premoženja, ki zajema tako osnovno gradbeno opremo, kot tudi avtomobile in nepremično premoženje.

Upniški odbor vse načrtovane prodaje preuči in da soglasje, prav tako se mora pred izvedbo prodaje določenega premoženja z načini in pogoji strinjati morebitni posamezni ločitveni upnik na posameznem premoženju.

Tako je bilo v zadnjih tednih na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve objavljenih več sklepov o načrtovanih prodajah, glede dela premoženja pa se stečajna upraviteljica z ločitvenimi upniki še pogovarja, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji naj se prodaja izvede.

Kaj bo z nekdanjimi delavci v domovih?

Med drugim se tako zdaj načrtuje prodaja Vegradovega samskega doma v Ljubljani, dveh proizvodnih obratov v Šoštanju (Montal in Metleče), prav tako se prodajajo zemljišča in dva lokala v Ljubljani, nedokončan kompleks blokov v Cerknici in drugo premoženje.

Al. Ma. / MMC RTVS, G. B.

Vir: www.rtvslo.si

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji