Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Janša s predstavniki Trigranita o oživitvi EmonikePremier Janez Janša je danes sprejel predstavnike družbe Trigranit, s katerimi je govoril o oživitvi projekta izgradnje Potniškega centra Ljubljana Emonika. Predstavniki podjetja so Janši predstavili razloge, zaradi katerih večstomilijonska investicija še vedno čaka na zeleno luč za začetek gradnje.

Zgodovina zapletov, ki so zadnja leta odlagali sicer izjemno potrebno investicijo v nov potniški center Emonika v Ljubljani, je predolga in predstavlja žalosten, a nazoren prikaz razlogov, zaradi katerih je neposrednih tujih investicij v Sloveniji premalo, so zapisali v kabinetu predsednika vlade.Janša je zato danes sprejel predsednika kanadsko-madžarske multinacionalke Arpada Toroka in izvršnega direktorja podjetja Csabo Totha, ki je tudi glavni direktor podjetja Emonika.

Kot pojasnjujejo v kabinetu, iz krivde za zaplete pri izvedbi projekta niso izvzete niti državne niti mestne institucije, ki so namesto sodelovanja in iskanja rešitev velikokrat zgolj postavljale nove ovire. Med drugim so se po že končanem mednarodnem javnem razpisu spreminjali pogoji za investicijo od podražitev komunalnih prispevkov za 50 odstotkov do novih zahtev glede nivojske umeščenosti železniških tirov.

Ravnanje je po njihovem mnenju še toliko bolj nerazumljivo, ker se je vse to dogajalo v času globoke gospodarske krize in propadanja celotnega gradbenega sektorja. Janša je investitorjem danes sicer zagotovil, da bodo pristojne državne institucije v prihodnje naredile vse, da se poiščejo ustrezne in zakonite rešitve za nadaljevanje projekta. Enak pristop pa vlada pričakuje tudi od Slovenskih železnic in Mestne občine Ljubljana.

Časnik Delo je sicer prejšnji teden poročal, da po desetih letih čakanja ni več ovir za začetek gradnje Emonike, Slovenske železnice in TriGranit pa naj bi še pred poletjem zaprosila za gradbeno dovoljenje. Če bi projekt v nadaljevanju tekel brez težav, bi bil potniški center lahko končan leta 2017. V preteklosti je bilo sicer največ težav povezanih s postavitvijo stebrov med železniškimi tiri in načrtom videza postaje.

STA, L.K.
Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji