Slovenija za preboj potrebuje novo miselnost

Sreda, 01 Februar 2012 10:57

0 Komentarjev

Slovenija za gospodarski preboj potrebuje novo miselnost, nove vrednote, inovativnost na vseh področjih, saj blaginje ne bo brez konkurenčnega okolja, so ugotavljali udeleženci včerajšnje okrogle mize, ki jo je v Ljubljani pripravilo Združenje Manager. Bistvenega pomena bo tudi socialni dialog, so prepričani.

Kot je na srečanju uvodoma spomnil predsednik Združenja Manager Dejan Turk, so se managerji zavezali, da bo Slovenija do leta 2020 med 15 najbolj razvitimi državami EU.

Član upravnega odbora združenja in predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak je na okrogli mizi, namenjeni razpravi o odgovornosti managementa za uresničevanje te zaveze, poudaril, da je prišel nov čas, ki prinaša nova vprašanja, na katere se ne da odgovoriti z odgovori iz preteklosti.

Dejal je, da Slovenija potrebuje tehnološke inovacije, nove poslovne modele, nov način sodelovanja in zaupanje. Poleg zavez menedžerjev bodo po njegovih besedah potrebne tudi zaveze politikov, sindikatov, apeliral pa je še na korektno poročanje medijev.

Da smo v popolnoma novi eri globalnega razvoja, je poudaril tudi nekdanji direktor in partner svetovalne hiše McKinsey Peter Kraljič. Strinjal se je, da Slovenija potrebuje konkurenčen poslovni model tudi na ravni države, torej novo miselnost, nove vrednote, zavedanje, da smo v konkurenčnem boju, in socialni dialog.

Cilj, da se Slovenija do leta 2020 prebije med 15 najbolj razvitih držav EU se mu zdi premalo ambiciozen. Kot je dejal, bi bil primernejši cilj 15 najbolj razvitih držav na svetu.

Sogovornikom se je pri izpostavljanju pomena socialnega dialoga oz. zavez politike, gospodarstva in sindikatov v smeri skupno dogovorjenega cilja pridružila tudi predsednica sekcije managerk in direktorica Adrie Mobil Sonja Gole. "Ni čas in mesto, da delujemo vsak po svoje," je navedla.

Po njenih besedah je za uspeh posameznega gospodarskega subjekta pomemben izkušen obstoječi management, povezovanje ljudi in izkoriščanje njihovih kompetenc ter motiviranje zaposlenih z ustreznim nagrajevanjem.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je pojasnil, da je bil socialni dialog v Sloveniji razvit relativno hitro in je bil uspešen pod vsemi vladami z izjemo odhajajoče. Prepričan je, da bi marsikatera reforma, če bi dialog tekel tudi v mandatu vlade Boruta Pahorja, uspela.

Sindikalist je poudaril še, da politiki odločitev, ki jih sprejmeta Nemčija in Francija, ne bi smeli jemati kot čisto zlato, saj so med evropskimi državami razlike. Kritičen je bil tudi Evropske centralne bane (ECB), ki da od držav zahteva zniževanje delavskih pravic.

Slovenija potrebuje močno vlado z vizijo in močan parlament, pa je dejal predsednik sekcije tujih managerjev in direktor Helle Saturnus Christofer Droste.

Pohvalil je izobraženost v Sloveniji, spomnil na prednost poslovanja z zahodno Evropo in opozoril, da so za slovensko gospodarstvo pomembne nove poti, inovacije.

Predsednica sekcije mladih managerjev in vodja trženjskega komuniciranja Zavarovalnice Triglav Tjaša Kolenc Filipčič je povedala, da se mlada generacija slovenskih managerjev zaveda, da živijo v času ostrega konkurenčnega boja.

Skladno s tem je izpostavila pomen konkurenčnosti podjetij, ključna pa je po njenih besedah vzpostavitev zaupanja. Kot je dejala, na trgu zmagujejo podjetja, ki uživajo zaupanje zaposlenih, partnerjev in strank. Pozvala je še k ustavitvi delitev, saj imamo na koncu vsi isti cilj - konkurenčno okolje in s tem povezano blaginjo.

Manj optimističen je bil direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Kot je spomnil, je Slovenija trenutno na repu evropskih držav, kar kaže na notranje težave. V tej luči je izpostavil slab položaj javnih financ in težave na področju konkurenčnosti - neugodno primerjavo med ravnjo plač in ravnjo produktivnosti, visoke davčne obremenitve ipd.

V prihodnje bo po njegovih besedah največ odvisno od dogajanja na trgih najpomembnejših slovenskih trgovinskih partneric, konsolidiranja javnih financ, financiranja bank, podjetij, vzpostavitve konkurenčnosti.

Objavljamo še sporočilo za javnost združenja Manager:

Razprava na okrogli mizi Januarskega srečanja je izzvala cilj Zaveze za uspešno prihodnost Slovenije 15/2020. Sogovorniki so ocenili, da si mora Slovenija zastaviti še ambicioznejšo vizijo: biti med 15 najboljšimi na svetu. Za uspeh je potreben ne le dialog, temveč trialog med gospodarstvom, politiko in zaposlenimi oziroma sindikati, ob tem pa razumevanje 'nove normalnosti'. Enega največjih dogodkov managementa v državi, kjer so trije mladi managerski talenti prejeli štipendijo Združenja Manager, se je udeležilo skoraj 350 slovenskih managerjev in managerk ter vidnih predstavnikov politike.

V uvodnem nagovoru je predsednik Združenja Manager mag. Dejan Turk povzel ključna dogajanja in dosežke združenja v zadnjem letu: aktivacija častnega razsodišča, ki je petim managerjem, nekdanjim članom, izdalo izključitev iz združenja ali opomin zaradi kršitev kodeksa etike; s Slovenskimi načeli za prestrukturiranje zadolženih podjetij je bil dosežen preboj pri prilagajanju insolvenčne zakonodaje, uveljavlja se Zaveza za uspešno prihodnost Slovenije 15/2020; socialna kapica je vključena v večino programov strank. Politiki, ki jo je opomnil na zastrahujoče lahkotno ravnanje z javnim denarjem, je 'položil na srce', da naj gospodarskih rešitev ne išče brez gospodarstva: »Povabite nas k mizi, za katero se trasira gospodarska pot, in dobili boste najboljše sogovornike.« Priložnost za to je prenova delovnopravne zakonodaje, ki je prva točka na agendi združenja za leto 2012.

Odgovornost managementa za uresničevanje Zaveze: trialog, zaupanje, konkurenčnost

Sledila je okrogla miza o odgovornosti managementa za uresničevanje Zaveze za uspešno prihodnost Slovenije 15/2020, ki jo je vodila Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager. Mag. Iztok Seljak, član upravnega odbora Združenja Manager in predsednik poslovodnega odbora Hidrie, ki je aktivno sodeloval pri nastajanju Zaveze, je izpostavil nove pristope, ki jih zahteva 'nova normalnost' in temeljijo na povezovanju. Takšna primera sta FENIKS, gradbeni konzorcij več kot 40 podjetij, ustanovljen januarja letos v Beogradu, in iniciativa regionalnega gospodarskega povezovanja SAMIT100.

Dr. Petru Kraljiču, nekdanjemu direktorju in partnerju svetovalne hiše McKinsey se cilj priti med 15 najrazvitejših v Evropi do leta 2020 zdi premalo ambiciozen - namesto tega za cilj predlaga uvrstitev med 15 najrazvitejših na svetu. Opozoril je na nujno oblikovanja konkurenčnega modela države in trialoga, ki mora potekati med gospodarstvom, politiko in zaposlenimi oziroma sindikati. Dejavniki, ki so po njegovem potrebni za uspeh - šest K-jev - so: kredibilnost, konkurenčnost, kapital, kadri, korporativno upravljanje in konsenz: »Potrebujemo socialno kohezijo in preseganje ločevanja oziroma delitev.« Kot pozitiven primer povezovanja za konkurenčnost je izpostavil slovenski avtomobilski grozd. Tudi Sonja Gole, predsednica sekcije managerk in direktorica Adrie Mobil, pri dvigovanju povprečne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva od sedanjih 35.000 proti 50.000 evrom na zaposlenega prisega na trialog in ob njem sposobnost vodenja, znanje ter potencial po spolu uravnoteženih vodstvenih ekip. Poudarja tudi: »Ideje bodo prihajale od mladih, zato jih je potrebno vključevati.«

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je pozdravil usmeritev v trialog in predstavil aktivnosti, ki v sindikatih že potekajo - z namenom, da z novo vlado takoj ob njenem oblikovanju stopijo v konstruktiven pogovor. Pohvalil je Zavezo za uspešno prihodnost Slovenije 15/2020, v kateri prepoznava pokrivanje s cilji, ki jih zasledujejo tudi sindikati. Christof Droste, predsednik sekcije tujih managerjev in direktor Helle Saturnus, deli mnenje, da je potrebno s ciljem meriti na svetovno raven in napredek v dodani vrednosti, vidi »… v inovacijah, inovacijah in še enkrat inovacijah.«

Tjaša Kolenc Filipčič, predsednica sekcije mladih managerjev in vodja trženjskega komuniciranja Zavarovalnice Triglav, pa odgovornost mladih pri uresničevanju ciljev Zaveze vidi v dveh smereh: ustvarjanju novih priložnosti oziroma dvigovanju dodane vrednosti ter ustvarjanju zaupanja. »Na trgu zmagujejo podjetja, ki so deležna največjega zaupanja s strani zaposlenih, kupcev, partnerjev. Prenehajmo se deliti, imamo isti cilj: ustvariti večjo konkurenčnost in blaginjo.«. Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, je razpravo komentiral z vidika pomena mednarodnih gospodarskih tokov, od katerih je odvisna Slovenija kot majhna ekonomija, in izjemno slabih gospodarskih rezultatov Slovenije - le dve članici EU sta imeli po zadnjih podatkih slabše rezultate od Slovenije. Za preskok je po njegovem potrebno naprej konsolidirati javne finance - to je prvi ali potrebni pogoj za drugi, zadostni pogoj: gospodarsko rast.

Letos že trije štipendisti Sklada za štipendiranje

Na srečanju so bile podeljene štipendije Sklada za štipendiranje trem podiplomskim tujim študentom managementa. Letošnji prejemniki štipendije v vrednosti po 3.750 evrov so Jelena Zvezdanović, študentka doktorskega programa ekonomske in poslovne vede na Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, Jan Kettnaker, diplomant IEDC – Poslovne šole Bled, in Mathieu Boulay, podiplomski študent ljubljanske Ekonomske fakultete.

STA, združenje Manager / G. B.