Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc postavila skrajnega levičarja Luko Meseca v kot!

  • Napisal  Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Foto: Printscreen Foto: Printscreen

Luka Mesec iz poslanske skupine Levica, ki se je v preteklosti že izkazal po eni najbolj neumnih političnih izjav o gospodarstvu zadnjega desetletja, da je izvoz Ahilova peta slovenskega gospodarstva, je vnovič dobil lekcijo na račun svojega “širokega spektra” ekonomskega znanja. Zaradi njegovih stališč glede visoke davčne obremenitve v Sloveniji ga je okrcala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in mu zabrusila: “Kako si drznete?”, v soočenju pa mu dala dobro vedeti, da se dodana vrednost v gospodarstvu ni zvišala na račun njegovega dela v Državnem zboru RS.

 

Sonja Šmuc je v soočenju z Luko Mescom izpostavila: “Nekdo ob isti bruto plači,  inženir v Avstriji, ki ima nekajkrat višjo dodano vrednost, bo prejel višjo neto plačo, kot jo bo inženir v Sloveniji. Kako to razlagate? Nekdo, ki bo dobil 3 tisoč evrov bruto, bo imel v Avstriji nižji neto prejemek, kot pa v Sloveniji in vi zagovarjate, da naj bo davčna obremenitev v Sloveniji visoka! Kako si drznete?”

 

Mesec dobi lekcijo, @strankalevica bi eksponentno polnila državno blagajno iz leta v leto na račun uspešnega srednjega sloja. ☹️ pic.twitter.com/qRctwT80lX

— Simon K (@kopacevs) October 23, 2019

V nadaljevanju je izpostavila, da imajo ljudje imajo pravico, tudi tisti, ki niso naredili samo osnovne šole, ampak so naredili še kaj več, se trudijo in delajo v podjetju 10-12 ur, da živijo v tej državi in da so primerno plačani in nagrajeni. “Ne morete ustvarjati dvostranske družbe, kjer so pravice enih in drugih, ki ustvarjajo, označeni kot bogati.” Mesec je na povedano samo debelo gledal. Zadrega Mesca je bila vidna še posebej takrat, ko mu je Šmucova postregla z dejstvom glede njegovega doprinosa k dodani vrednosti na zaposlenega v gospodarstvu.

Dala mu je jasno vedeti, kolikšen je njegov doprinos
“Od leta 2007 se je dodana vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu dvignila za eno tretjino in znaša preko 44.000 evrov. Vi tega niste naredili in vi tega z vašim delom ne morete pokazati in potrditi, medtem pa se je v gospodarstvu to zgodilo. Tudi zato plače v Sloveniji rastejo, standard raste. Tega ne prinašate vi in to na kakšen način vi komunicirate z gospodarstvom in očitate neko omejenost. Smo v procesu razvoja, ki ga vi ovirate z vašimi politikami.”

Vredno ogleda! pic.twitter.com/sgTr4DGmb7

— Andrej Hoivik (@andrejhoivik) October 23, 2019

Mednarodne institucije že dlje časa opozarjajo, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno. Delovna sila postane v Sloveniji, v primerjavi z mednarodnim okoljem, manj konkurenčna pri plačah nad 2.800 evri bruto, torej od 1,6-kratnika povprečna plače navzgor. Pri 3.000 evrih mesečnega stroška dela prejme slovenski zaposleni 1.615 evrov neto plače, kar je za 70 evrov manj na mesec, kot bi v primerljivih srednjeevropskih državah s podobnimi sistemi socialnega zavarovanja (Avstrija, Češka, Nemčija, Poljska, Madžarska). Pri strošku dela 10.000 evrov, ki v Sloveniji zadeva presenetljivo malo število zaposlenih (okoli 2.500), naraste razlika na mesečni ravni že na 680 evrov, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije.

Luka Mesec (Foto: STA)

Najbolj produktivne spodbujajo k opustitvi dela
Seveda pri tem ni potrebno posebej poudarjati, da zaradi tega obstaja velika nevarnost, da pričnejo najbolj vrhunsko usposobljeni kadri, ki jih podjetja nujno potrebujejo za razvoj, odhajati v tujino. To posledično pomeni manj možnosti za rast plač, manj davčnih prilivov, manj odličnih izdelkov, manj možnosti za višje pokojnine itd. Glede na to, da je razlika med odseljenimi in priseljenimi prebivalci z vsaj visoko ali višjo strokovno izobrazbo leta 2011 znašala 447, leta 2017 pa že 1.063 prebivalcev, to pomeni, da je neto odliv visoko strokovno usposobljenih iz Slovenije v tem trenutku višji kot v obdobju najhujše krize.

Glede na to, da je Mesec že od leta 2013 študent ljubljanske ekonomske fakultete, se človek vpraša, kako je mogoče, da si ta pred vpisom ni razčistil osnovnih ekonomskih pojmov in zakonitosti. Dejstvo je, da je gospodarstvo tisto, ki je gonilna sila gospodarstva, zato bi bilo prav, da bi se delo dodatno spodbujalo, namesto tega pa se ga duši. Nič čudnega, če pa so v politiki ljudje, ki nikoli niso delali kje drugje, kot pa v Državnem zboru RS.

Hana Murn

 

nazaj na vrh