Franc Breznik: Geotermalna energija priložnost tudi pri pridelavi hrane

  • Napisal  sta, B.S.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Franc Breznik Franc Breznik

Geotermalna energija, ki jo v Sloveniji izkoriščamo predvsem v termalnih kopališčih, predstavlja veliko priložnost tudi v pridelavi hrane. To je pomembno predvsem v luči podnebnih sprememb, zaradi katerih je kmetijstvo, ki je precej odvisno od vremena, pod pritiskom. Geotermalna energija namreč omogoča pridelavo hrane tako rekoč skozi vse leto.

O priložnostih geotermalne energije za razvoj kmetijstva in turizma ter proizvodnjo električne energije je julija razpravljal parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo predsednika odbora in poslanca SDS Franca Breznika. Breznik  je prepričan, da je za državo velika priložnost izraba geotermalne energije v t.i. kaskadnem oz. večnamenskem modelu, v katerem je zajeta proizvodnja električne energije, industrijska izraba, kmetijstvo in balneologija.

Glede na to, da ima Slovenija nizko samooskrbnost predvsem pri zelenjavi in sadju, je geotermalna energija lahko tu priložnost. "S pomočjo geotermalne vode pa se lahko ohrani naš potencial in poveča samooskrbo na področju zelenjadarstva," je dejal Breznik, ko je na novinarski konferenci predstavil razloge za sklic seje.

V Sloveniji sta znana dva velika projekta, rastlinjaka, ki se ogrevata s pomočjo geotermalne energije: rastlinjak orhidej Ocean Orchids ter rastlinjak s paradižniki Lušt. To sta dva koncepta, ki kažeta smer agrobiznisa na področju kmetijstva, je dejal Breznik, ki je prepričan, da mora imeti država celovit koncept izrabe geotermalne vode.

Odbor DZ za kmetijstvo je tako sklenil ministrstvom za kmetijstvo, za okolje, za infrastrukturo in za gospodarstvo ter vladni službi za kohezijsko politiko predlagati oblikovanje delovne skupine in da v pol leta predlagajo nabor ukrepov za učinkovito večnamensko izrabo geotermalne energije, hkrati pa preučijo potrebnost zakonodajnih podlag za implementacijo nabora ukrepov geotermalne energije. Koordinacijo delovne skupine, ki sicer še ni oblikovana, bo prevzela vladna služba.

Na kmetijskem ministrstvu, kjer pripravljajo dolgoročne strateške cilje kmetijstva, geotermalno energijo vidijo kot enega od virov za odporno in konkurenčno pridelavo kmetijskih pridelkov.

"Geotermalna energija ima z vidika pridelave hrane na območjih, kjer je taka vrsta energije dostopna, zelo pomembno vlogo. Gre za okoljsko zelo sprejemljiv vir ogrevanja, s tako vrsto energije pa se s področja kmetijstva lahko ogrevajo različni objekti, predvsem je možna uporaba za ogrevanje rastlinjakov," so STA pojasnili na ministrstvu.

Glede na trend podnebnih sprememb je pridelava hrane v zaprtih prostorih, kot so npr. rastlinjaki, plastenjaki in šotori, po mnenju ministrstva vedno bolj pomembna, saj se v teh primerih omilijo podnebni ekstremi, pridelava je bolj kontrolirana in manj odvisna od trenutnih vremenskih razmer.

"Z uporabo geotermalne energije se lahko pridelava hrane začne že v prvih mesecih leta, pridelki pa so lahko na voljo do pozne jeseni. S tem se lahko poveča konkurenčnost proizvajalcev na trgu, saj lahko svoje pridelke ponujajo praktično celo leto," so poudarili.

Pri nas je izraba geotermalne energije za namen kmetijske proizvodnje trenutno majhna. V tekočem programskem obdobju je bilo namreč investicij v ta namen zgolj za 387.300 evrov.

Povečanje zanimanja za izrabo geotermalne energije na kmetijskem ministrstvu vidijo predvsem v povezanosti vseh pristojnih ministrstev, torej kmetijskega, okoljskega, gospodarskega in službe vlade za kohezijo, za usklajeno prilagoditev zakonodaje. To je treba prilagoditi tako, da bo izraba te energije ekonomsko zanimiva za vlagatelje.

"Slednje je pomembno predvsem zato, ker so študije pokazale, da je kaskadna izraba geotermalne energije z vidika ekonomike optimalna (uporaba geotermalne energije hkrati za proizvodnjo toplote, elektrike in za kmetijske namene)," so poudarili.

Na kmetijskem ministrstvu med potrebnimi aktivnostmi vidijo pregled stroškovnika za investicije oz. projekte za izrabo geotermalne energije (izračunov investicij v reinjekcijske vrtine proti strošku koncesnine), saj dosedanji izračuni kažejo, da se reinjekcijska vrtina kljub znižanju koncesnine ne izplača.

Doseči je treba medresorski dogovor med omenjenimi ministrstvu in vladno službo glede zakonskih pogojev za izrabo geotermalne energije tudi v smislu višine koncesnin in namensko porabo na ta način zbranih sredstev za nadaljnji razvoj izrabe te energije - raziskovalne vrtine, pilotni projekti ipd.

Treba pa je tudi določiti cilje izrabe geotermalne energije do leta 2030 ter dogovor glede višine podpor za tovrstne projekte s strani vseh pristojnih ministrstev, so še pojasnili na ministrstvu.

Izkoriščanje geotermalne energije je na območju Slovenije zaradi različne geološke sestave tal različno. Geotermalno najbogatejša so Panonska nižina, Krško-Brežiško polje, rogaško-celjsko območje, Ljubljanska kotlina, Istra in območje zahodne Slovenije.

nazaj na vrh