(FOTOGALERIJA) Pahor na sprejemu poudaril nepozaben simbolni in stvarni pomen Majniške deklaracije – Kučana tokrat ni bilo poleg?

foto: Polona Avanzo foto: Polona Avanzo

V predsedniški palači je bil danes sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Predsednik države Borut Pahor je ob tem poudaril "nepozaben simbolni in stvarni pomen" deklaracije. Tlakovala je pot slovenske osamosvojitve, zato si po njegovem zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu, poroča STA.

 

Po Pahorjevih besedah ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika po njegovem prepričanju pa je, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. "Vse tri njene prvine morajo biti vselej sveže, žive, prepričljive, če hočemo, da se bomo kot narod in država uspešno razvijali," je predsednik republike dejal na srečanju, na katerem so prvič na državni uradni ravni obeležili obletnico branja tega prelomnega dokumenta.

"Glede vseh treh stremljenj seveda še zdaleč nismo rekli zadnje besede in na nek način tudi nikoli ne bomo. Vse tri prvine potrebujejo našo spodbudo, kritiko, polemike pa tudi potrebno sodelovanje in konsenz. O svoji lastni državi in njeni demokratičnosti odločamo sami, o evropski prihodnosti pa skupaj z drugimi narodi in državami. Tudi danes, 30 let kasneje, je jasno, da je suverena slovenska država, ki je demokratična in vpeta v Evropo, temeljno orodje našega obstanka in razvoja," je dodal Pahor.

Izpostavil je tudi opažanje, da je bila javna legitimacija ideje o suvereni državi slovenskega naroda mogoča šele v pogojih demokratične politične pomladi, prej pa je po njegovih besedah veljala za nelegitimno. Pahor je ob tem tudi navedel, na kar je spomnil tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel, da so dogodki leta 1989 med drugim privedli do prvih demokratičnih volitev, do plebiscita, do odločitve o osamosvojitvi Slovenije ter mednarodnega priznanja Slovenije.

V svojem nagovoru, v katerem je predvsem orisal okoliščine nastanka deklaracije, je Rupel še spomnil, da je dokument nastal v njegovi pisarni aprila 1989 na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Dokument je 8. maja 1989 na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu, ki je bil povezan s procesom proti t. i. četverici JBTZ, prebral danes že pokojni literat Tone Pavček. "Pavčka smo prosili za branje, ker je bilo Društvo slovenskih pisateljev prvi podpisnik deklaracije in ker nismo želeli, da bi si jo razlagali kot programsko lastnino katere od štirih strank," je pojasnil Rupel.

Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev so z deklaracijo med drugim zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

Naslov deklaracije je povzet po znameniti deklaraciji iz leta 1917, ki jo je v dunajskem parlamentu prebral Anton Korošec. Medtem ko je prva majniška deklaracija napovedala konec Avstro-Ogrske in začetek Jugoslavije, je 72 let pozneje nastala deklaracija napovedala konec Jugoslavije in začetek samostojne slovenske države. Deklaracija iz leta 1989 je bila po Ruplovih besedah podobno kot deklaracija iz leta 1917 povezana s koncem vojne, ko je sprava neizbežna. Štejemo jo lahko kot prvi, sicer ne povsem zanesljiv, steber slovenske države, je še dejal.

Spodaj si lahko ogledate FOTOGALERIJO.

nazaj na vrh