(FOTOGALERIJA) Medtem ko so se na maši v Beltincih vrstili pozivi k sožitju, je premier Šarec med vrsticami spet sesuval opozicijo

Marjan Šarec je nastopil po želji Milana Kučana. (foto: Veronika Savnik) Marjan Šarec je nastopil po želji Milana Kučana. (foto: Veronika Savnik)

Včeraj so v Beltincih slovesno obeležili 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Najprej je bila pred župnijsko cerkvijo sv. Ladislava maša, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference, pridigal pa je murskosoboški škof Peter Štumpf. Na koncu pa je kot govornik nastopil predsednik republike Borut Pahor, ki mu niso omogočili govora na osrednji državni proslavi.

 

Glavno besedo na proslavi je namreč imel predsednik vlade Marjan Šarec. Očitno tudi po volji glavnega šefa pripravljalnega odbora Milana Kučana. Kot poroča STA, je premier Marjan Šarec v govoru dejal, da je to priložnost za uveljavitev Prekmurja kot pokrajine, v kateri v razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki slovenskega in drugih narodov, ter da okrepimo, kar nas lahko povezuje.

Povezovanje omogočajo tudi številni lokalni, regijski in čezmejni projekti, kot je med drugim tudi projekt kandidature Lendave za EPK leta 2025. "Naša pravica je živeti v miru in sožitju, naša sveta dolžnost pa si za to prizadevati vsak dan. Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije," je med drugim v slavnostnem nagovoru poudaril Šarec in spomnil na zavedne Slovence oziroma Prekmurce, zaslužne za priključitev.

"To so bili ljudje, ki jih lahko postavimo ob bok Rudolfu Maistru in Franju Malgaju ter njunim soborcem. Vsak na svoj način so se borili, da imamo danes vsaj ta del narodnostnega ozemlja v svoji državi, več ni bilo mogoče. Tudi zaradi nespametne politike, ki je bolj zaupala drugim kot pa sebi, svojemu narodu in svojim junakom. Politika kimanja in ponižnosti, izhajajoča iz stoletij življenja pod tujo oblastjo, je zamudila priložnost za večjo uveljavitev slovenskega naroda. Sicer pa, je danes kaj drugače? Še vedno imamo politike, ki vidijo v drugih državah samo dobro, v svoji pa samo slabo. Zakaj? Samo zaradi doseganja svojih ciljev s pomočjo drugega," je dejal Šarec.

Spomnil je na številne preizkušnje, ki so v 100 letih zaznamovale Prekmurje, tudi na železno zaveso, ki je ločila Slovence na slovenski in madžarski strani, na "temno noč", ki se je spustila nad oba naroda, in spremembe leta 1989, ki so Slovencem omogočile živeti v lastni državi, posledično pa tudi Prekmurju začele odpirati okno v svet.

"Seveda ne moremo zavreči zgodovine in reči, da je bilo prej vse slabo, to bi bilo napačno in nepošteno tako do vseh, ki živijo na tem območju, kot tudi do zgodovine same. Je pa neizpodbitno dejstvo," je dejal Šarec, da imamo šele zdaj, v lastni državi, možnost ustvarjati zgodovino po svojih željah in hotenjih.

"Prekmurje in Slovenija pripadata evropskemu prostoru, kjer narodi sobivajo in soustvarjajo pot gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja, temelječega na spoštovanju različnosti in iskanju skupnih točk. Evropska ideja je lepa in po temnih obdobjih zgodovine edina, ki lahko prepreči ponovno gledanje drug drugega skozi daljnoglede in puškine cevi," je povedal Šarec in dodal, da vsi žal ne mislijo tako.

Zato morajo po njegovih besedah v ljudeh prevladovati dobre lastnosti - ljubezen, spoštovanje, občutljivost za stiske drugih in pristno domoljubje.

"Domoljub časti svojo domovino, se vsak dan vpraša, ali je prva in edina v njegovem srcu, in niti ne pomisli, da bi kadarkoli opustil en sam delček te ljubezni. Hkrati pa ostro zavrača vsako nespoštovanje pripadnikov drugih narodov in se zaveda, da tudi drugi ljubijo svojo domovino na svoj način. Hkrati tudi ve, da vse vere vodijo k enemu bogu, vsaka na svoj način in vsaka v svojem bistvu lepa in bogata. Vse, kar se dogaja slabega v imenu vere in domoljubja, je zgolj zloraba teh dveh, za iskrene ljudi, svetih pojmov. Prekmurje je stičišče različnosti in naj nikoli več ne bo podvrženo propadu temeljnih človeških vrednot," je poudaril premier.

Po njegovem prepričanju se gospodarske razmere v Prekmurju izboljšujejo, razvija se predvsem turizem, naštel pa je tudi nekaj ukrepov vlade pri tem. Lani je na javnih razpisih 68 pomurskih podjetij dobilo čez osem milijonov evrov, 16 milijonov je bilo zagotovljenih za dva projekta na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, dogovor za razvoj regij za Pomurje trenutno vključuje 18 projektov, vrednih slabih 53 milijonov evrov. Vlada podpira turistične projekte, t. i. zakon o Pomurju je prinesel 33 milijonov, podprte naložbe so podjetjem omogočile tehnološke posodobitve, v Pomurju je nastalo čez 900 novih delovnih mest, je naštel Šarec.

Omenil je tudi Slovence, ki živijo onkraj meje, v Porabju. "Projekte, pomembne za slovensko manjšino na Madžarskem, vlada v čim večji meri izvaja oziroma podpira v sklopu programa Interregovega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Za slovenska podjetja v Porabju si bomo prizadevali najti potencialne investitorje, ki bodo prispevali k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Poleg tega se bomo trudili najti pravno podlago, s katero bi lahko tudi finančno podprli investicije slovenskih podjetij v Porabju," je med drugim dejal slavnostni govornik.

Režiser državne proslave Primož Ekart in scenarist slovesnosti Dušan Šarotar sta se odločila predstaviti zgodbo o Prekmurju 21. stoletja in obenem zgodbo o povezanosti, ker je bilo Prekmurje od nekdaj izrazito večetnična, večverska, večjezična in večkulturna pokrajina. Takšno je po prepričanju ustvarjalcev slovesnosti postalo in ostalo tudi zaradi medsebojne povezanosti svojih prebivalcev.

Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega in družbenega življenja, med njimi predsednik republike Borut Pahor, predsednika državnega zbora in državnega sveta Dejan Židan ter Alojz Kovšca, pa tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, ki ga je kot domačina izpostavil tudi Šarec.

Skratka, pričakovan govor, v katerem je Šarec med vrsticami napadal opozicijo...

Spodaj si lahko ogledate FOTOGALERIJO.

nazaj na vrh