(FOTO) Vizjak uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ; Počivalšku zelena luč odbora DZ za vodenje gospodarskega resorja

foto: Polona Avanzo foto: Polona Avanzo

Kandidat za ministra za okolje in prostor Andrej Vizjak je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je menilo 12 članov odbora, proti takemu sklepu pa jih je bilo šest.V odgovorih na vprašanja poslancev je Vizjak med drugim izpostavil teme, ki jih v predstavitvi še ni obdelal. Iva Dimic (NSi) ga je denimo povprašala o upravljanju z velikimi zvermi.

 

Vizjak je pojasnil, da je tik pred sprejemom strategija upravljanja z medvedom. Podobno je v zaključni fazi priprava smernic za odvzem volka iz narave. Vizjak je obljubil, da bo storil vse, da bodo ti dokumenti, ki so nastali pod okriljem stroke, zaživeli, še preden se s pomladjo pojavijo težave s temi zvermi. Je pa spomnil, da je govora o odvzemu iz narave: "Ne verjamem v omilitvene ukrepe, ki so všečni, a ne dajejo rezultatov."

Tako Lidijo Divjak Mirnik (LMŠ) kot tudi Natašo Sukič (Levica) je zanimalo Vizjakovo mnenje glede stališč stranke SDS do podnebnih sprememb. "Spremembe so očitne, tudi posledice uporabe fosilnih tehnologij so pripeljale do bistvenega zvišanja toplogrednih plinov," je Vizjak poudaril v odgovoru.

"Naša odgovornost je, da preprečimo nadaljnje onesnaževanje okolja z izpusti, odpadki in drugim, kar evidentno vpliva na okolje danes. Ali se to imenuje nekaj, kar je nepovratno, kar je nek cikel v zgodovini Zemlje ali ne, je drugo vprašanje, s tem se ne bi ukvarjal, ker so tudi stališča znanstvenikov različna. Je pa res, da so te spremembe danes in tu in da moramo ukrepati," je dejal.

Na področju energetike je Vizjak poudaril, da se moramo vprašati, s čim bomo nadomestili šesti blok Termoelektrane Šoštanj (Teš 6), katerega doba "bo verjetno z letom 2050 zaključena". "Zdi se mi naravnost smešno, da bi preprečili delovanje Teša, hkrati pa uvažali energijo s Poljske, ki tudi kuri premog. Vedeti moramo, kaj je substitut. Ali je to čista energija, ki ji tudi nasprotujemo, jedrska energija, ki ji tudi nasprotujemo?" je vprašal.

Na Vizjaka so sicer v preteklih letih že leteli očitki v zvezi s Tešem 6, saj je kot minister bdel nad energetiko v času, ko se je oblikoval projekt. V zaslišanju je glede te teme poudaril, da ne bi smeli enačiti velikega pomena tega projekta za energetski sistem in vseh zlorab, ki so se dogajale pri njem.

Glede hidroelektrarn na Muri in gradnje novega bloka Nuklearne elektrarne Krško je ocenil, da je treba nadaljevati vsaj s pripravo strokovnih podlag, da se ugotovi njihova sprejemljivost za naravo in na koncu sprejme odločitev. "Kar tako zaustaviti vse, je neodgovorno," je poudaril in dodal: "Ne bom rekel niti da niti ne glede teh dveh projektov."

Vizjak je tudi zagovornik čimprejšnje izgradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Obžaluje, da ni bilo mogoče doseči dogovora s Hrvaško glede skupnega odlagališča. Po njegovem mnenju bi lahko sosednjo državo spodbudili, da hitreje reši problematiko izbora lokacije za lastno odlagališče, najbolj racionalno pa bi bilo doseči meddržavni dogovor.

Ministrski kandidat se je dotaknil tudi teme frackinga oz. hidravličnega lomljenja, za katerega želi dovoljenje britanski Ascent Resources. "Pritiski kapitala so enaki kot pritiski nevladnikov. So. A to ne sme vplivati na ključne odločitve; te morajo biti strokovne," je poudaril. Dodal je tudi, da je doprinos frackinga k energetski samooskrbi Slovenije neznaten. "Te tehnologije ne poznam in je ne podpiram," je dejal.

Ministrski kandidat je odgovarjal tudi na vprašanje glede Kemisa in poudaril, da morajo biti ukrepi inšpekcije vedno sorazmerni in ne smejo povzročati dodatne nevarnosti. Podprl je možnost podaljšanja in ponovne finančne ocene sanacijskega programa za Mežiško dolino, glede Salona Anhovo pa je zagotovil, da bo spoštoval sprejete sklepe državnega zbora, ki vladi med drugim nalagajo preučitev možnosti izenačitve okoljskih standardov za sežig in sosežig.

V razpravi se je Vizjak zavzel tudi za uporabo "kmečke pameti" in se izrekel proti centralizaciji oz. kopičenju državnih služb v Ljubljani.

Vizjaka so pozdravili predvsem poslanci iz vrst SDS, ki ga tudi predlaga. "Mnogi zunaj DZ se veselijo vašega prihoda, nekateri pa tudi ne," je ocenil poslanec Bojan Podkrajšek (SDS). Pozval je poslanke in poslance, naj stojijo za ministrom za reševanje akutnih težav v dobro te in prihodnjih generacij.

"Ste pragmatičen človek, iz prakse in se veselim, da dobimo tako osebo," pa je dejal Boris Doblekar iz iste stranke. Da bo imela nova vlada srečo, da bo imela za okoljskega ministra tako osebo, pa se je strinjal tudi Ivan Hršak (DeSUS).

Vizjak je sicer v predstavitvi kot prioritetna področja navedel probleme s kopičenjem odpadkov, poenostavitev postopkov in pospešitev ključnih nacionalnih projektov. 

Počivalšku zelena luč odbora DZ za vodenje gospodarskega resorja

Odbor DZ za gospodarstvo je danes predstavitev kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška z 10 glasovi za in dvema proti ocenil kot ustrezno. Člane odbora so med drugim zanimali ukrepi za soočanje s posledicami koronavirusa, državni turistični holding, povečevanje dodane vrednosti, lesna industrija.

 

Počivalšek, ki bo po potrditvi vladne ekipe v DZ vodenje resorja prevzel tretji mandat zapored, je v trenutnih razmerah izpostavil nujnost hitrega in učinkovitega ukrepanja za pomoč gospodarstvu v času širjenja novega koronavirusa. Trenutno sta najbolj prizadeta turizem in logistika.

"Poleg turizma so najbolj na udaru logisti. Če ne zagotovimo prehoda blaga iz in v Slovenijo, bomo imeli hude težave," je opozoril. Virus ga je zaznamoval tudi osebno: po lastnih navedbah je v sredo zvečer dobil povišano telesno temperaturo, zato se je šel testirat za koronavirus - rezultat je bil negativen, izvid je predočil tudi članom odbora.

V luči vse slabšega stanja glede širjenja koronavirusa je napovedal dopolnitev napovedanih ukrepov. Med drugim nameravajo v predvideni interventni zakon za blažitev posledic koronavirusa vključiti tudi rešitve za pomoč samostojnim podjetnikom. Majhni subjekti lahko do podpore sicer pridejo prek Slovenskega podjetniškega sklada, ki bo objavil dodaten razpis za premostitev likvidnostnih težav, vreden 25 milijonov evrov, na voljo bodo tudi vavčerji za sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi, je odgovoril na vprašanja glede podpore majhnim podjetnikom.

Med njegovimi prioritetami bo ustvarjanje konkurenčnega poslovnega okolja, saj je dobro gospodarstvo pomembno za celotno državo. Napovedal je spoštovanje socialnega dialoga - da bodo torej vse strukturne spremembe sprejete v soglasju s socialnimi partnerji - in se zavzel za povečanje proračunskih sredstev za vlaganja v raziskave in razvoj. Med drugim bodo nadaljevali pripravo degradiranih območij za domače in tuje investicije, še naprej zagotavljali podporo lesnopredelovalni industriji in spodbujali investicije v turizmu.

Glede državnega turističnega holdinga mu je Luka Mesec (Levica) očital, da gre pri tem le za to, da bo država podjetja napolnila z denarjem in jih potem prodala v prave roke. "Meni se zdi to namenjeno izključno menjavi lastništva, ne pa razvoju," je dejal in kandidata vprašal, ali potrditev teh načrtov spada pod tekoče posle vlade, kako je načrt skladen s strategijo upravljanja državnih naložb ter zakaj proračunski dokumenti za leti 2020 in 2021 ne navajajo sredstev, ki naj bi jih država namenila za ta projekt.

"Te komentarje jemljem zlonamerno," je Mescu dejal Počivalšek in dodal, da je bila strategija razvoja turizma, ki predvideva državno konsolidacijo turističnih naložb, sprejeta leta 2017 in da je upravljanje SDH resorno na ministrstvu za finance, letni načrt pa je potrdila celotna vlada. Konsolidacijo sicer zagovarja zato, da se omogoči posodobitev infrastrukture, okrepi naložbeno politiko in maksimira potencial za rast portfelja. Dejal je, da je sedaj pet ali šest državnih upravljalcev tega premoženja in da vsak dela po svoje.

"Na način, da se bodo ljudje, ki upravljajo državno premoženje, imeli 'fajn', rezultatov pa ne bo, ne moremo delati," je povedal in poudaril, da ne bo dovolil, da bi nekateri skozi oblikovanje državnega holdinga "skušali posanirati neke stare zgodbe". Želi, da bi "to, kar imamo - in imamo veliko - dajalo več. Zadaj ni druge zgodbe," je zatrdil.

Glede plač delavcev je Počivalšek dejal, da so vsa podjetja, ki imajo odnos z delavci urejen, dobra. Pri minimalni plači se je zavzemal za to, da se je administrativno ne odreja, vendar so "delodajalci zaspali pri plačah. "Če ne bomo odreagirali, bomo ostali brez delovne sile. Osebno sem bil za to, da plače rastejo iz naslova povečanega povpraševanja po delu. Zato dvigu nisem nasprotoval, čeprav osebno še vedno mislim, da trg omogoča, da pridemo do višjih plač," je dejal. Ključni izziv za prihodnost je po njegovem mnenju pomanjkanje delovne sile, ki pa je "ne bomo mogli samo uvažati in delali po starem naprej". Tako kot nekateri člani odbora se je tudi sam zavzel za to, da se izobraževalne programe prilagodi tako, da bodo zagotavljala znanja, ki jih gospodarstvo potrebuje.

Na vprašanja o delavskem lastništvu podjetij je napovedal podporo tej obliki lastništva, pri čemer tega ne bodo storili "na vrat na nos, ampak tam, kjer je interes in imajo pravo zgodbo", treba bo pa to pokriti tudi zakonsko in finančno.

Glede lesnopredelovalne industrije je povedal, da so zanjo v dveh letih namenili 15 milijonov evrov, prihodki so porasli za 34 odstotkov na 1,3 milijarde evrov, dodana vrednost za 70 odstotkov, število zaposlenih pa z manj kot 10.000 na več kot 11.000. "Gre pa še vedno večina lesa v obliki hlodovine čez severno mejo," je priznal.

Počivalšek je zavrnil očitke o diskriminaciji zadrug pri državni podpori, saj da so že pred leti opredelili, da v javnih razpisih ni treba izrecno omenjati zadrug, da bi razpisi veljali tudi zanje. Je pa Počivalšek priznal, da se nekateri nosilci razpisov do zadrug obnašajo diskriminatorno.

Dobil je tudi vprašanje glede morebitnega prenosa upravljanja drugega tira Divača-Koper na Slovenske železnice. "Osebno mislim, da bi bilo dobro pridobiti partnerja zaledne države ali več držav. To bi bilo dobro, še najmanj zaradi denarja, ampak ker bi si s tem vnaprej zagotovili tovor na železnicah in pretovor v Luki," je povedal.

nazaj na vrh