Fiskalni svet opozarja vlado v odstopu, naj ne zadolžuje Slovenije

foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Slovenija se po oceni fiskalnega sveta oddaljuje od srednjeročnega fiskalnega cilja, ki je uravnoteženje javnih financ. Zato bo morala vlada, ki bo prišla po volitvah, ukrepati takoj in s tem omogočiti nadaljnjo konsolidacijo javnih financ. A ker bo njeno oblikovanje verjetno trajalo dlje časa, bi morala ukrepati že sedanja vlada.

 

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ugotovil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, je bila v letu 2017 Slovenija že zelo blizu strukturnega ravnovesja. "Slaba novica pa je, da tako blizu v naslednjih letih ne bo več," je dodal.

Fiskalni svet je do takšnih sklepov prišel po preučitvi osnutka programa stabilnosti za leto 2018, ki ga namerava vlada predvidoma konec prihodnjega tedna poslati v oceno v Bruselj. Iz dokumenta po Kračunovih besedah izhaja, da v prihodnje fiskalni cilji ne bodo doseženi.

Program je pripravljen ob predpostavki, da se politike ne bodo spremenile. "Vlada se poslavlja in zato nima pooblastil, nima moči, da bi lahko sprejela zaveze glede fiskalne politike v prihodnje. In če nihče ne bo nič storil, potem se bo odvijal scenarij, ki ga je vlada predvidela v programu stabilnosti, a po tem programu fiskalna pravila ne bodo izpolnjena," je opozoril Kračun.

Da program stabilnosti ne predvideva izpolnjevanja fiskalnih pravil, bi moral biti alarm za prihodnjo vlado. "Zanjo, vsaj kar se tiče fiskalne politike, ne bo stodnevnih počitnic, pač pa bo morala takoj začeti z ukrepi, da fiskalno politiko pripelje v začrtane okvire," je dejal.

A ker obstaja tveganje, da po junijskih volitvah nove vlade še ne bomo dobili dovolj zgodaj, da bi lahko jeseni pripravila proračunske dokumente za prihodnji dve leti, je fiskalni svet prepričan, da bi morala tudi sedanja vlada prevzeti odgovornost za izpolnjevanje fiskalnih pravil. In sicer ne le za čas do volitev, pač pa tudi v drugi polovici leta 2018 in še posebej leta 2019, je dejal Kračun.

Že sedanja vlada bi tako morala po mnenju fiskalnega sveta sprejeti ukrepe, s katerimi bi še letos omejili rast izdatkov države. "Brez ukrepov za omejevanje njihove hitre rasti se bodo izdatki države v letih 2018 in 2029 povečevali hitreje od krepitve proizvodnega potenciala države, pri tem pa ne bo zagotovljeno nujno strukturno izboljšanje stanja javnih financ," je opozorila članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič.

Ocenila je, da se utegnejo izdatki države brez ukrepanja v letih 2018 in 2019 povečati za visokih šest odstotkov. "Samo rast sredstev za zaposlene v javnem sektorju se bo letos povečala za sedem odstotkov," je bila kritična in izrazila prepričanje, da ukrepi za omejitev hitre rasti izdatkov države, ki bi zagotovili vzdržnost javnih financ, nikakor ne bi ogrozili gospodarske rasti.

Tudi član fiskalnega sveta Tomaž Perše je ugotovil, da je ta vlada zamudila s pripravo ustreznih strukturnih ukrepov za leti 2018 in 2019, s tem pa breme javnofinančne konsolidacije prelaga na prihodnjo vlado. "A nova vlada se bo soočala tako z domačimi kot tujimi tveganji in po drugi strani s kratkoročnimi in dolgoročnimi tveganji," je dejal.

Kot je pojasnil, je še nejasen izid pogajanj s sindikati javnega sektorja glede zvišanja plač, obstaja tudi tveganje za višjo rast socialnih nadomestil, medtem ko se utegne črpanje evropskih sredstev skoncentrirati na zadnja leta tekoče finančne perspektive, kar za stanje javnih financ ne bo ugodno.

Kot najpomembnejše tveganje, s katerim se bo soočila nova vlada, pa je Perše izpostavil demografske spremembe. "Po naši oceni je to ena ključnih prioritet prihodnje vlade," je dejal in opozoril, da bi morala nova vlada ustrezne ukrepe sprejeti v prvi polovici mandata.

Ob tem pa obstajajo še tveganja, na katera Slovenija nima bistvenega vpliva, a utegnejo prav tako poslabšati stanje v slovenskih javnih financah. Med temi je Perše izpostavil možnost večjih šokov iz mednarodnega okolja, kar bi lahko močno ogrozilo doseganje napovedane gospodarske rasti. "Obeti so sicer trenutno dobri in to je treba izkoristiti za konsolidacijo javnih financ," je nekaj optimizma pokazal Kračun.

Na finančnem ministrstvu so takšno oceno fiskalnega sveta pričakovali. Glede na spremenjene makroekonomske trende je namreč jasno, da je za strukturno uravnoteženje javnih financ nujen dodaten strukturni napor, so zapisali.

Program stabilnosti predvideva strukturno poslabšanje fiskalnega položaja v letošnjem letu, a nakazuje možno doseganje cilja uravnoteženja javnih financ. S tem se prihodnji vladi pušča odprto pot za širši družbeni dogovor o potrebnih trajnih ukrepih in vsebinskih prioritetah, so prepričani.

Na finančnem ministrstvu se strinjajo tudi z oceno fiskalnega sveta, da bi lahko vlada leto 2018 bolje izkoristila za približevanje cilju uravnoteženja javnih financ. A volje, da bi morali biti nekateri strukturni ukrepi vključeni že v letošnji program stabilnosti, ni bilo, čeprav je ministrica Mateja Vraničar Erman pri pripravljanju programa stabilnosti na to opozarjala tako resorje kot koalicijo. "Fiskalno pravilo pa ni nekaj, k čemur je zavezano le ministrstvo za finance. Biti bi moralo temelj za sprejemanje predlogov in odločitev vseh deležnikov," je spomnila.

nazaj na vrh