Fiskalni svet opozarja poslance, naj do volitev ne zadolžujejo države

foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Fiskalni svet poziva državni zbor, naj ustavi vse zakonodajne postopke, katerih učinki na javne izdatke niso vključeni v obstoječe proračunske okvire. Sprejetje vseh predlogov, ki so v postopku v DZ, bi namreč zahtevalo močno povečano zadolževanje in/ali dvig davkov oz. krčenje prilagodljivih kategorij izdatkov.

 

V dneh, ko vlada opravlja le še tekoče posle, je na pobudo posameznih poslancev v postopku v DZ 49 zakonskih predlogov, od teh jih ima 24 neposredne finančne učinke. Sprejetje vseh teh predlogov bi lahko v naslednjih šestih letih povzročilo za okoli štiri milijarde evrov višje javne izdatke, v povprečju je to slaba dva odstotka bruto domačega proizvoda letno, je v današnjem sporočilu za javnost posvaril fiskalni svet.

Če bodo poslanci v času do vzpostavitve nove vlade katerega od predlaganih zakonov potrdili, bodo s tem podelili neupravičeno postopkovno prednost določenemu interesu pred vsemi ostalimi. "Zato je sprejemanje zakonov s finančnimi učinki v tem času ne le tvegano z vidika javnofinančne vzdržnosti, temveč tudi etično nesprejemljivo," je zapisal fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

Fiskalni svet se sicer strinja, da mnogi od zakonodajnih predlogov upravičeno naslavljajo realne probleme. A kot opozarja, je treba vse vidike porabe javnih sredstev vključiti v proračunske okvire, ki temeljijo na zakoniti politični odločitvi o prioritetah in strukturi javne porabe in ki upoštevajo največji možni obseg javnih izdatkov za zagotavljanje vzdržnega stanja javnih financ na srednji rok.

Poslancem zato priporoča, naj ne sprejemajo zakonov z javnofinančnimi učinki, ki niso vključeni v obstoječe proračunske okvire. Če bodo to kljub temu storili, pa naj uveljavitev zakonov prepreči državni svet z vetom.

Pred povečanjem tveganj za vzdržnost javnih financ je fiskalni svet posvaril že februarja, ko je ugotovil, da bi sprejem takratnih več kot 30 predlogov zakonov v postopku povzročil večja odstopanja od konsolidacije javnih financ, predvidene v proračunskih dokumentih. Od tedaj se je število predlogov zakonov posameznih poslancev v zakonodajnem postopku le še povečalo, je ugotovil danes.

Odkar je premier Miro Cerar sredi marca odstopil in je prenehal mandat njegovi vladi, je delo DZ spremenjeno. Redno aprilsko zasedanje so odpovedali, zato lahko posamezne zakone in akte sprejemajo le še na izrednih sejah. Kolegij predsednika DZ Milana Brgleza bo o sklicu dveh izrednih sej odločil predvidoma danes, po načrtih poslancev SMC, DeSUS in SD pa naj bi nanjo uvrstili 22 predlogov zakonov, ki jih je v parlamentarni postopek vložila vlada.

Med njimi sta tudi predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov, s katerim se širi krog invalidov s pravicami po zakonu, in predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim vlada predlaga dvig denarne socialne pomoči. Koalicijski partnerji so sicer po Cerarjevem odstopu večkrat poudarili, da bodo v DZ obravnavali le še najnujnejše predloge, med katerimi so našteli predlog ustavnega zakona za zaščito NLB in poročila preiskovalnih komisij.

nazaj na vrh