»Fake« spomenik OF; v resnici je bila dan pred tem tam ustanovljena t. i. Protiimperialistična fronta

Lažni spomenik OF v Rožni dolini v Ljubljani, kjer na bi bila 27. aprila 1941 ustanovljena OF. V resnici je bila dan pred tem, 26. aprila 1941, v Vidmarjevi vili ustanovljena t. i. Protiimperialistična fronta, ki pa je bila namenjena boju proti zahodnim »imperialistom«. Foto: Daniel Novaković/STA Lažni spomenik OF v Rožni dolini v Ljubljani, kjer na bi bila 27. aprila 1941 ustanovljena OF. V resnici je bila dan pred tem, 26. aprila 1941, v Vidmarjevi vili ustanovljena t. i. Protiimperialistična fronta, ki pa je bila namenjena boju proti zahodnim »imperialistom«. Foto: Daniel Novaković/STA

V uradu predsednika republike so ob današnjem dnevu upora proti okupatorju pripravili dan odprtih vrat. V nagovoru številnim zbranim je predsednik Borut Pahor poudaril, da je danes pomemben, slaven dan, s katerim se spominjamo domoljubov, ki so tvegali lastno življenje ter se v drugi svetovni vojni uprli poskusu uničenja slovenskega naroda.

Predsednik Pahor je pred tem položil venec k »fake spomeniku OF« v ljubljanski Rožni dolini, saj tam 27. aprila 1941 ni bila ustanovljena t. i. Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kot piše lažno na spomeniku,  ampak dan prej, se pravi 26. aprila 1941, t. i. Protiimperialistična fronta, ki pa je bila ustanovljena za boj proti zahodnim »imperialistom«. Se pravi komunistična protiimperialistična fronta za boj proti ZDA, Veliki Britaniji, …

In to zato, ker so bili Stalinovi komunisti in Hitlerjevi nacisti takrat še zavezniki. Slovenski komunisti pa so slepo sledili komunistični internacionali, ki je bila orodje v rokah Stalina.

Spomnimo: Pakt Ribbentrop-Molotov (tudi pakt Hitler-Stalin), poimenovan po zunanjih ministrih, je pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo pod vodstvom Hitlerja in komunistično Sovjetsko zvezo pod vodstvom Stalina, ki so ga podpisali 23. avgusta 1939 v Moskvi. Sporazum o nenapadanju je trajal do Operacije Barbarossa 22. junija 1941, ko je Nemčija vdrla na ozemlje Sovjetske zveze.

Poleg obljube nenapadanja je desetletni pakt vseboval tudi gospodarsko pogodbo (sovjetsko pšenico in nafto za industrijo in orožje; dopolnilo predhodnega nemško-sovjetskega gospodarskega sporazuma) ter tajno klavzulo, ki je določalo interesno in vplivno območje obeh držav v Evropi: ta je bila najprej določena po severni meji Litve, rekah Narev, Visla in San, kasneje pa je bila spremenjena, tako da je v sovjetsko cono padla tudi Litva, v zameno pa se je razmejitev na Poljskem pomaknila proti vzhodu v korist nacistične Nemčije. Sporazum je pod krinko vplivnih con predvideval medsebojno podporo obeh držav pri okupaciji ozemelj tujih držav.

Največji znak nemško-sovjetskega sodelovanja pa je bilo sodelovanje pri napadu na Poljsko leta 1939, ko sta obe državi napadli medsebojno sosedo, si jo razdelili in priključili. V okviru tega pakta je Sovjetska zveza zasedla in priključila tudi tri baltske države (Estonijo, Latvijo in Litvo) leta 1940 in istega leta napadla tudi Finsko, ki pa se ji je uspešno zoperstavila. V vseh teh posegih so Sovjeti dobili diplomatsko in logistično podporo s strani nacistične Nemčije.

Obstoj tajne klavzule tega pakta je prišel na dan leta 1945 po kapitulaciji Nemčije, toda Sovjetska zveza je njen obstoj zanikala vse do leta 1988, ko ga je končno priznala. Dokument je postal dostopen šele leta 1992.

nazaj na vrh