SDS na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov: Verjamemo, da bo prišel čas, ko se bo vsem žrtvam totalitarizmov in njihovim svojcem na primeren način izrazilo globoko sočutje in opravičilo za storjena grozodejstva

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Pixabay foto: Pixabay

Evropski parlament je aprila 2009 sprejel »Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu«, na podlagi katere 23. avgust obeležujemo kot Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Datum ni bil naključno izbran, kajti na ta dan leta 1939 sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza sklenili Ribbentrop-Molotov pakt o nenapadanju in hkrati izrazili svoje interese v Evropi.

Nekaj dni pred uradnim začetkom druge svetovne vojne sta dve totalitarni državi, predstavnici režimov, ki sta v 20. stoletju povzročili najhujše zločine proti človeštvu, sklenili pakt o nenapadanju in si razdelili svoje interese v Evropi. Pakt je namreč vseboval tajni protokol, ki je določal interesna območja obeh držav in je predvideval medsebojno podporo pri okupaciji sosednjih ozemelj. Pogodbo o nenapadanju sta v Hitlerjevem in Stalinovem imenu podpisala nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop in ljudski komisar za zunanje zadeve Vječeslav Mihajlovič Molotov v noči s 23. avgusta na 24. avgust 1939. Nato so sledili podpisi še nekaterih pogodb, s katerimi sta si komunistična Sovjetska zveza in nacistična Nemčija izrazili sodelovanje na mnogih področjih. Sodelovanje je potekalo vse do junija 1941, ko Nemčija napade Sovjetsko zvezo. Toda kljub temu, da je Sovjetska zveza čez noč postala na strani zaveznikov, se način njunega vojskovanja in delovanja ni razlikoval. Obe strani sta se posluževali najbolj krutih metod, česar se je treba pri obravnavi vseh totalitarnih režimov zavedati.

Prav tako bi bilo treba zahtevati objektivno kritiko v primeru obravnave druge svetovne vojne in povojnega časa v Sloveniji, ko so komunisti izkoristili državljansko vojno za totalitaren prevzem oblasti in povzročili zločine proti človeštvu. Komunizem je v slovensko sfero še vedno tako močno zažrt, da dejanja komunistov v Sloveniji še danes veljalo za manj obsodbe vredna od dejanj fašistov in nacionalsocialistov. Zato slovenski parlament »Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu« ni nikoli sprejel in podprl, navkljub dolgoletnim prizadevanjem Slovenske demokratske stranke in navkljub dejstvu, da ima omenjena resolucija izjemno simbolno vrednost, saj odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu ter množične kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale pod totalitarnimi in avtoritarnimi režimi. Prepričani smo, da bi v primeru, ko bi resolucijo enotno podprl celoten slovenski politični prostor tudi kot država tako navznoter kot navzven pokazali spoštovanje evropskih vrednot.

Danes, ko se spominjamo tragične preteklosti Evrope in Slovenije, je pomembno, da obsodimo vse totalitarne režime po enakih kriterijih. Prav bi bilo, da se tudi Slovenija sooči s kršitvami človekovih pravic, ne glede na to, kdo jih je zagrešil. Toda današnja leva vlada še vedno podpira totalitarne pojave in tudi uporablja enake metode. Zaskrbljujoče postaja dejstvo, da je danes vse več javnih zborovanj in prireditev, na katerih se časti simbol rdeče zvezde, simbol komunizma, ki je odgovoren za 100 milijon žrtev. Simbolika komunizma se potihoma vtihotaplja v vse pore družbe, celo v šole in vrtce. Nostalgija po preteklem režimu in malikovanju zločincev časa, v katerem so se odvijali povojni poboji, politično montirani procesi ter izvensodno pobijanje nedolžnih ljudi se danes sprejema kot nekaj normalnega, grozote jugoslovanskega režima pa skuša leva oblast potisniti v pozabo, ljudi pa na različne načine utišati. Z uveljavitvijo novega medijskega zakona, ko se bo stvari skušali cenzurirati, ko se bo zatiralo svobodo govora, pa nas leva vlada več kot očitno skuša vrniti v jugoslovanski totalitarni čas.

Obeleževanje dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov je danes še toliko bolj pomembno, saj ne gre prezreti, da je totalitarno zlo še vedno latentno prisotno in ga ne gre izločiti, kajti leva stran političnega pola še vedno ni sposobna obsoditi genocida, storjenega na slovenskih tleh.

Verjamemo, da bo prišel čas, ko se bo vsem žrtvam totalitarizmov in njihovim svojcem na primeren način izrazilo globoko sočutje in opravičilo za storjena grozodejstva.

Današnji dan naj ne bo le tihi spomin in opomin na našo skupno tragično evropsko preteklost, temveč pomembna priložnost za dostojanstveno in nepristransko počastitev spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.

slika

nazaj na vrh