Erjavec ne namerava predlagati izgona ruskih diplomatov, Židan bi počakal na »dokaze« o ruski krivdi, Pahor za izgon

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je napovedal, da bo za četrtkovo sejo vlade pripravil informacijo glede napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji in pobude za izgon ruskih diplomatov, ki se ji je pridružilo več članic EU, ne pa tudi Slovenija. Erjavec pričakuje razpravo na vladi, sam pa kakih ukrepov ne bo predlagal.

 

"Zaenkrat menim, da je treba razčistiti, kaj se je sploh zgodilo, zadeva je precej nejasna, precej bizarna. Kar se mene tiče, ne vidim razloga, da bi predlagal kakšen ukrep," je dejal Erjavec po seji vodstva stranke DeSUS, katere predsednik je.

Razpravo o tem vprašanju bodo načeli že danes na srečanju koalicije, je še napovedal Erjavec. Razpravo o tem vprašanju naj bi opravili tudi v odboru državnega zbora za zunanjo politiko (OZP), kot je to v torek napovedal predsednik tega odbora Jožef Horvat (NSi).

Slednji je dejal, da vlada v tem vprašanju ne bi smela sama odločati, ker opravlja tekoče posle. "Tudi to je ena od variant, da vlada o ničemer ne odloča. Moram pa opozoriti, da seveda DZ nima te pristojnosti," je dejal Erjavec.

Pojasnil je še, da bo vladna služba za zakonodajo pripravila natančen odgovor, ali to vprašanje spada pod "tekoče posle" ali ne. "Mnenja se nagibajo, da to ni stvar vlade, ki opravlja tekoče posle. Tudi predsednik DZ tako meni," je še dejal Erjavec.

Sam sicer kot minister za zunanje zadeve vseeno meni, "da ni nobenega razloga za kakšno ukrepanje, glede na to, da zadeva ni razčiščena".

Slovenija je ena redkih držav, ki se ni pridružila pobudi več držav, da zaradi napada na dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo 4. marca v Veliki Britaniji, za kar naj bi bila odgovorna Rusija. Najprej je Velika Britanija izgnala 23 ruskih diplomatov, od ponedeljka pa se je tej pobudi pridružilo še 25 držav. Največ, 60 ruskih diplomatov bodo izgnale ZDA. Še 18 članic EU pa 59.

To vprašanje je pred srečanjem koalicije komentiral tudi prvak SD Dejan Židan in opozoril, da je treba biti pri obravnavi tega vprašanja zelo previden. Menil je, da zadeva spominja na krizo v Iraku.

"Varnostne službe so takrat priskrbele dokaze. Celotni svet je pokleknil pod močnim pritiskom ZDA in Velike Britanije. Na koncu se je izkazalo, da je šlo za invazijo zaradi ekonomskih interesov," je dejal. Posledice pa nosi po njegovem mnenju "Evropa preko migrantov".

Sedaj je treba po Židanovem prepričanju počakati, da bodo dokazi res verodostojni. "Ne skočiti na prvo žogo, pač pa se zavedati, da če kdo, Slovenija razume ruski narod in način njihovega razmišljanja," je dodal.

Po njegovem mnenju je treba predvsem delati na tem, da se število kriz okoli Evrope zmanjšuje, ne pa, "da dobimo vsako leto še eno zraven, stare krize pa niso zaprte".

Koalicija se bo sicer danes poskušala dogovoriti, pri katerih zakonih lahko najde skupen jezik in jih še spravi pod streho do konca mandata. Židan ocenjuje, da bomo priča seriji izrednih sej.

Po mnenju SD pa imajo prednost tisti zakoni, ki jih je že sprejela vlada in je bila vladna koalicija o njih soglasna. Pogledati morajo, kaj je nujno sprejeti, kakšnih sistemskih zakonov pa po Židanovih ocenah nima pomena sprejemati. Zlasti pa opozarja, da ne smejo sprejemati zakonov, ki lahko zelo obremenijo proračun, ter "deliti denarja, ki ga ni na razpolago, zato, ker nekdo želi ponovno priti v parlament".

Tudi Erjavec se je odzval glede obravnave več zakonov, ki so se znašli v parlamentarnem postopku praktično tik pred iztekom mandata. Po Erjavčevih besedah enotnosti v koaliciji ni, "zlasti zato, ker vemo, da je največ teh zakonov vložila SMC". "Ne vem, kaj so počeli zadnja tri leta. To bi lahko storili na začetku mandata," je dejal.

"Kar se tiče stranke DeSUS, mi bi si želeli, da bi bil sprejet zakon o demografskem skladu, zakon o popravi krivic upokojencem, zakon o vdovskih pokojninah. Želje imamo. Če jih ne bomo uresničili do konca mandata, jih bomo pa, ko bo nova vlada," je dejal.

"Za ostale zakone menim, da ni potrebno, da bi jih v tem trenutku sprejemali. Smo se pa danes dogovorili, da bomo dali podpise za vsa poročila preiskovalnih komisij," je še dodal po seji vodstva stranke DeSUS.

Ponovil je tudi stališče glede vprašanja zaščite NLB pred terjatvami Hrvaške zaradi prenesenih deviznih vlog iz nekdanje Ljubljanske banke z ustavnim zakonom. "Zdaj je to stvar ustavne komisije, da strokovnjaki ugotovijo, ali ustavni zakon dejansko omogoča, da bi prišlo do izvršb oziroma poplačila iz premoženja državnih hrvaških podjetij, ki delujejo v Sloveniji," je pojasnil Erjavec.

"Moram pa reči, da tega problema ne bi bilo, če ne bi NLB prostovoljno izvršila eno od pravnomočnih nezakonitih hrvaških sodb. To je kršitev mednarodnega prava, memoranduma in ustavnega zakona," je še dodal zunanji minister.

Horvat sklical sejo za 5. april

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat (NSi) je danes za 5. april sklical sejo odbora, na kateri bi obravnavali možnost pridružitve Slovenije potezi več članic EU, Nata in drugih partnerskih držav, da zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji izženejo ruske diplomate.

Horvat je nujno sejo odbora sklical ob 8. uri zjutraj. Predlagal je obravnavo dveh točk - poročilo predsednika vlade Mira Cerarja, ki opravlja tekoče posle, o sklepih vrha EU, ki je potekal prejšnji teden, želi pa tudi stališče vlade glede pobude za izgon ruskih diplomatov.

Horvat je ob napovedi sklica seje OZP na to temo v torek menil, da bi se morala tej pobudi pridružiti tudi Slovenija, z razpravo v odboru pa da želi predvsem doseči, da bi DZ dal navodilo vladi, kaj naj naredi. Po njegovem mnenju vlada, ki opravlja tekoče posle, ne sme v tem vprašanju narediti ničesar brez navodil DZ.

Na nasprotnem bregu od Horvata je zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle. Kot je dejal danes po seji stranke DeSUS, ki jo vodi, bi bilo treba še razčistiti, kaj se je dejansko zgodilo 4. marca v angleškem Salisburyju, ko sta bila z živčnim strupom napadena dvojni ruski agent Sergej Skripal in njegova hčer Julija. Velika Britanija trdi, da za tem napadom stoji Rusija, ta pa to zanika.

Erjavec je sicer menil, da je zadeva "precej bizarna", sam pa ne namerava predlagati nobenega ukrepa. Vendarle pričakuje razpravo na to temo na četrtkovi seji vlade.

Slovenija je ena redkih držav članic EU, ki se ni pridružila pobudi, da zaradi tega napada izžene ruske diplomate. Najprej je Velika Britanija izgnala 23 ruskih diplomatov, od ponedeljka pa se je tej pobudi pridružilo še 26 držav. Največ, 60 ruskih diplomatov bodo izgnale ZDA. 18 držav članic EU pa 59.

Pahor: Slovenija bi morala izkazati solidarnost z Veliko Britanijo

Slovenija ima z Rusijo dobre odnose, prizadeva si za izboljšanje odnosov med Zahodom in Moskvo, toda v nastalih okoliščinah po poskusu atentata v Salisburyju bi morala po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja izkazati solidarnost z Veliko Britanijo ter izpričati enotnost EU in Nata.

Tako so iz predsednikovega urada odgovorili na vprašanje STA o tem, kako bi po oceni predsednika morala ravnati vlada v luči odločitve več članic EU, Nata in drugih partnerskih držav, da zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji izženejo ruske diplomate.

Pahor se je sicer v torek v Ljubljani sestal z britansko veleposlanico v Sloveniji Sophie Honey. Govorila sta o okoliščinah nedavnega poskusa umora dvojnega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji in o ukrepih držav zveze Nato in EU glede tega, več o vsebini pogovorov pa v predsednikovem uradu niso hoteli razkriti.

Vlada naj bi v četrtek razpravljala o možnih ukrepih, zunanji minister Karl Erjavec pa je danes dejal, da sam ukrepov ne bo predlagal.

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat (NSi) pa je danes za 5. april sklical sejo odbora, na kateri bi obravnavali možnost pridružitve Slovenije potezi več članic EU, Nata in drugih partnerskih držav, da zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji izženejo ruske diplomate.

Slovenija je sicer ena redkih držav članic EU, ki se ni pridružila pobudi, da zaradi napada izžene ruske diplomate.

Ruskega diplomata bo izgnala tudi Črna gora

Črna gora se je odločila, da se bo pridružila solidarnostim ukrepom zahodnih držav z Veliko Britanijo zaradi napada na nekdanjega ruskega dvojnega agenta na jugu Anglije v začetku meseca, za katerega London trdi, da je kriva Rusija, in bo izgnala akreditiranega ruskega diplomata, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ta bo moral državo po navedbah črnogorskih oblasti zapustiti v sedmih dneh. Podgorica se je tudi odločila, da bodo odvzeli akreditacijo častnemu ruskemu konzulu v Črni gori, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Odnosi med Črno goro in Rusijo so napeti od oktobra 2016, ko je prišlo v Črni gori do poskusa državnega prevrata, za katerim naj bi domnevno stala Rusija. Jezo Moskve pa je sprožilo članstvo Črne gore v zvezi Nato, v kateri je članica od lani.

nazaj na vrh