Eksponent globoke države Šarec od včeraj kandidat za mandatarja, za izvolitev potrebuje še glasove Levice

Bo Šarec sploh zbral potrebne glasove? (foto: arhiv Demokracije) Bo Šarec sploh zbral potrebne glasove? (foto: arhiv Demokracije)

Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o manjšinski vladi, so v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Za izvolitev na glasovanju, ki bo predvidoma prihodnji petek, Šarec potrebuje 46 glasov, zato se petorček o podpori dogovarja z Levico.

 

Rok za vlaganje mandatarskih kandidatur v drugem krogu po junijskih volitvah se izteče v petek, a ni pričakovati, da bi do takrat še kdo vložil kandidaturo.

Glasovanje o kandidatu za predsednika vlade je v DZ predvideno za prihodnji teden v petek. Za izvolitev kandidat potrebuje absolutno večino, torej 46 glasov, glasovanje pa je tajno.

Šarca je kot kandidata za mandatarja danes že sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot so sporočili z njegovega urada, ga je Šarec še osebno seznanil o kandidaturi, pogovarjala pa sta se tudi o nadaljnjih postopkih za oblikovanje nove vlade.

Poleg poslancev petorčka se Šarec za podporo dogovarja tudi z Levico, s katerimi so se najprej pogajali za sodelovanje v vladni koaliciji. A svet Levice je vstop v vlado zavrnil, ocenil pa je, da je osnutek koalicijske pogodbe, o kateri so se pogajali, dobra osnova za to, da Levica Šarčevo manjšinsko vlado podpre in z njo sklene sporazum o projektnem sodelovanju. O tem se še vedno izreka tudi članstvo na strankarskem referendumu. Sicer pa še ni dorečena niti vsebina protokola o sodelovanju.

Očitno pa se o sodelovanju v manjšinski vladi še niso dokončno odločili niti v SAB. Kot je v izjavi za medije dejal generalni sekretar SAB Jernej Pavlič, bo o vstopu v vlado odločal svet stranke po Šarčevi izvolitvi. Glede na kadrovski razrez, partnerski sporazum in protokol o sodelovanju bo po Pavličevih napovedih svet stranke odločal, ali je sodelovanje v manjšinski vladi lahko koristno za državo.

Tako ne izključujejo možnosti projektnega sodelovanja z manjšinsko vlado. Iz LMŠ so sporočili, da se Šarec na to napoved SAB danes ne bo odzval.

Pavlič je na vprašanje, koliko resnice je v tem, da predsednica stranke Alenka Bratušek noče biti ministrica, ampak izključno podpredsednica vlade, odvrnil, da je veliko resnice v tem, da se resno pogovarjajo o tem, da ne dajo ministrov v to vlado.

Šarec ne more računati na podporo poslancev SNS. Kot je za STA dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič, bo predsedstvo stranke sprejelo dokončno odločitev v petek, je pa dodal, da prvaku LMŠ kot mandatarju v stranki niso naklonjeni. V NSi odločitve o podpori Šarcu še niso sprejeli, v SDS pa se na vložitev Šarčeve kandidature za STA še niso odzvali.

Če bo Šarec prihodnji teden izvoljen za mandatarja, bo moral do 1. septembra vložiti listo ministrskih kandidatov. Še pred tem pa bo moral DZ spremeniti zakon o vladi, če si želi potencialna nova koalicija drugačno sestavo vlade. V času pogajanj o Šarčevi vladi je bilo denimo slišati željo po ministrstvu za digitalizacijo.

Po vložitvi kandidatur za ministre je v prvem septembrskem tednu predvidena njihova predstavitev matičnim odborom, glasovanje o listi kandidatov pa je predvideno med 11. in 14. septembrom.

Če bo Šarec prihodnji teden v DZ dobil potrebno podporo, bo 40-letni novinec v državni politiki postal najmlajši slovenski predsednik vlade. Ob prevzemu funkcije premierja je bil sicer najstarejši Andrej Bajuk, kar trije pa so jo prevzeli pri 41 letih, in sicer Lojze Peterle, Janez Drnovšek in Anton Rop.

Šarec si je politične izkušnje do junija, ko je bil prvič izvoljen za poslanca v DZ, nabiral na lokalni ravni kot župan Občine Kamnik. Že s kandidaturo na lanskih predsedniških volitvah je pokazal, da si želi selitve iz lokalne v državno politiko. Uvrstil se je v drugi krog volitev in v tekmi proti favoriziranemu Borutu Pahorju dobil precejšnjo, 46,9-odstotno podporo volivcev.

S tem si je ustvaril tudi nekaj političnega kapitala za naskok na državno strankarsko politiko, saj je po teh volitvah naglo začela rasti tudi podpora stranki Lista Marjana Šarca, ki so jo Šarec in somišljeniki ustanovili leta 2014.

Kandidat za sestavo 13. slovenske vlade je po izobrazbi univerzitetni diplomirani igralec, javnost si ga je najbolj zapomnila po imitacijah mnogih znanih osebnosti, tudi najvidnejših slovenskih politikov. Igralsko kariero pa je leta 2010 nepričakovano zamenjal za politično in bil izvoljen za župana Občine Kamnik, funkcijo je opravljal do letošnje izvolitve v DZ.

Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval sedemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja.

Od volitev do imenovanja nove vlade lahko v Sloveniji glede na izkušnje z minulih osmih parlamentarnih volitev mine tudi več kot tri mesece. Toliko je ta proces trajal po volitvah v letih 1996 in 2011. Najmanj, okoli mesec dni, je sestavljanje vlade vzelo po volitvah v letih 1990, 1992 in 2000.

Sedaj se postavlja vprašanje, ali si lahko z glasovi nepredvidljive Levice zagotovi izvolitev za mandatarja. Kot kaže, tudi Stranka Alenke Bratušek ne bi vstopila v koalicijo, pač pa bi sodelovala z vlado le projektno.

nazaj na vrh