Nadškof Stres na Brezjah pozval k zvestobi do Cerkve

Sreda, 15 Avgust 2012 12:06

2 Komentarjev

Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je na današnji praznični maši pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah nagovoril več tisoč zbranih vernikov. Opozoril je, da brez Cerkve ne bi bilo krščanske vere in pozval k zvestobi do nje tudi, ko se znajde v težavah.

Stres je v nagovoru izpostavil, da brez Cerkve ne bi bilo krščanske vere, saj se vera posreduje in ohranja samo v njej. "Preko nje nam dotekajo tolažba, moč in upanje, da lahko v težkih trenutkih vzdržimo in ostanemo zvesti," je dejal in poudaril, da je Cerkev naša mati, ki skrbi za našo vero in zvestobo Jezusu Kristusu, a tudi sama potrebuje našo sinovsko in hčerinsko vdanost in podporo.

Vendar so v članih Cerkve navzoči tudi grehi in nepopolnosti, je spomnil Stres in dodal: "Te nepopolnosti velikokrat močno čutimo in zaradi njih trpimo. Kljub temu pa Cerkev še vedno ostaja naša mati." Prav tako kot imamo eno samo mater in domovino, imamo tudi samo eno Cerkev. "Vsem trem dolgujemo sinovsko ali hčerinsko ljubezen in zvestobo, pa tudi skrb in odgovornost," je izpostavil nadškof.

Pomembna je zvestoba

"Kadar se katera koli od njih znajde v težavah, od svojih otrok upravičeno pričakuje, da ji bodo ostali zvesti in ji ne bodo obrnili hrbta. To ne pomeni, da si smemo zatiskati oči in ušesa pred tistim, kar ni prav. Pomeni pa, da smo v svojih sodbah dobronamerni, pošteni, pravični in resnicoljubni, da iščemo rešitve, da za Cerkev molimo, se v njeno delovanje zavzeto vključujemo z dobrimi deli in zanjo darujemo svoje trpljenje," je še pozval Stres, ki vir moči vidi v slogi in edinosti.

Poudaril je še, da moramo v teh težkih časih biti močni in pogumni ter delovati v slogi in edinosti. To velja po njegovem tako za domovino kot za Cerkev.

Stres je tudi pojasnil, da Cerkev krepi in goji krščansko ljubezen do bližnjega in solidarnost z njim. Letos so na Brezjah pripravili posebno solidarnostno akcijo in vsakemu romarju podarili plastenko vode, ki mu je med slovesnostjo tešila žejo in ga spomnila, da ponekod po svetu ljudje ne morejo tako zlahka priti do vode. Darove kristjanov, ki jih bo zbral Romarski urad na Brezjah, bodo namenili za pomoč misijonarju na Malaviju Stanku Rozmanu pri kopanju vodnjakov.

Med mašo so se spomnili tudi na pokojnega nekdanjega slovenskega premierja in finančnega ministra Andreja Bajuka, ki se je lani udeležil slovesnosti na Brezjah, dan kasneje pa umrl.

Politikov ni bilo

V narodnem Marijinem svetišču na Brezjah se je do konca današnje osrednje slavnostne maše ob velikem šmarnu, ki je kot državni praznik dela prost dan, zbralo preko 5000 ljudi iz vse države. Na Brezje so se po podatkih redarjev Turističnega društva Brezje, ki so poskrbeli za parkiranje, pripeljali s približno 1700 avtomobili, kar je nekoliko več kot lani. Med zbranimi na slovesnem bogoslužju pa danes ni bilo vidnejših političnih predstavnikov.

Mnogim vernikom je romanje ali izlet na Brezje ob prazniku Marijinega vnebovzetja postala že tradicija, saj je v baziliki tudi slika Marije Pomagaj, ki naj bi glede na številna pričevanja že sredi 19. stoletja poskrbela za nekaj izrednih ozdravljenj romarjev. Čez dve leti bodo obeležili 200-letnico slike, ki jo je Leopold Layer naslikal leta 1814.

Na Brezjah Marijin praznik vsako leto obeležujejo tudi Romi, ki se pred velikim šmarnom podajo k Marijinim svetiščem. Na Brezjah kampirajo več dni, pripravijo procesijo z Marijino podobo, pridruži pa se jim tudi njihov župnik.

Eden najstarejših praznikov

Katoličani danes praznujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je največji Marijin praznik. Po cerkvah tako pripravljajo mnoge slovesnosti, še posebej slavnostno bo v številnih Marijinih svetiščih, ki so med Slovenci zelo priljubljena. Ljubljanski nadškof Anton Stres bo praznično mašo dopoldne vodil v narodnem svetišču na Brezjah.

Veliki šmaren je eden najstarejših Marijinih praznikov, njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950, pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci.

Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve pri nas in po svetu, Marijini prazniki pa so med slovenskimi verniki še posebej priljubljeni. Vsako leto ob velikem šmarnu, ki je tudi dela prost dan, škofje tudi obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992.

Tako kot Stres so tudi ostali slovenski škofje danes dopoldne maševali v škofijskih svetiščih - na Ptujski Gori, Sveti Gori, v Petrovčah, Zaplazu in Turnišču. Kardinal Franc Rode pa bo popoldne vodil slovesnost v Novi Štifti na Dolenjskem.

Maše in procesije z lučkami so po Sloveniji potekale že na predvečer praznika. Še posebej slovesno je bilo v Strunjanu, kjer letos obeležujejo 500 let, odkar se je Marija prikazala dvema čuvajema vinogradov in jima naročila, naj obnovijo njeno cerkev. Stres je na sinočnji slovesnosti v Strunjanu poudaril, da moramo še bolj skrbeti za to, da se ne bi podirali naša notranja cerkev, naša vera in naša pripadnost Cerkvi.

STA, Siol.net, G. B.