Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Ekonomsko-socialni svet dal soglasje glede novele o delu na črnoV ospredju današnje seje ESS sta bila načrt sprememb aktivne politike zaposlovanja za letos, ki so ga sindikati ocenili kot pavšalnega in slabega za mlade, in predlog novele zakona o delu na črno, ki ni bil problematičen. Socialni partnerji bodo sejo nadaljevali 29. junija. Tedaj naj bi med drugim dobili pojasnila o premoženjskem holdingu.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je imel danes na sporedu širok nabor tem, a jih je kar nekaj ostalo nedotaknjenih, saj je socialnim partnerjem zmanjkalo časa.

Kot je takoj po seji novinarjem pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, so se danes med drugim zaustavili pri spremembi načrta izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ). Kot je spomnil, vlada ukrepov, dokler ni bilo rebalansa državnega proračuna, ni mogla uveljaviti, zdaj, ko jih lahko, pa jih "forsira", saj si želi, "da čim prej stopijo v veljavo in dosežejo določene učinke na trgu dela".

Po Vizjakovih besedah so bili zato danes deležni očitkov sindikatov, da "divjajo" in da pri oblikovanju teh ukrepov niso sodelovali s socialnimi partnerji. "Če želimo zdaj začeti sodelovati, se bomo kaj dogovorili ravno do jeseni, v tem primeru pa se pojavi smiselnost teh ukrepov za letos," je poudaril in dodal, da so odprti za sodelovanje pri oblikovanju ukrepov APZ v prihodnjem letu.

Razprava je tekla tudi o predlogu novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Minister je pojasnil, da gre pri tem predlogu zgolj za prenos evropskih direktiv v slovenski pravni red; da ni problematičen in da so glede njega dosegli soglasje.

Je bila pa vladna stran opozorjena, da bo treba na tem področju narediti še kaj več, je navedel. Sam se s tem strinja. Kot je dejal, zaposlovanje na črno in sivo ekonomijo rešujejo tudi s spremembami delovnopravne zakonodaje.

Socialni partnerji so med drugim obravnavali še letno poročilo o položaju na trgu dela za lansko leto, na katerega so sindikati prav tako podali več pripomb, začeli pa so tudi razpravo o vladnem načrtu ustanovitve premoženjskega holdinga, ki je niso sklenili in so bili zato o tem delu seje precej redkobesedni.

Sejo bodo nadaljevali 29. junija. Tedaj bodo poleg holdinga obravnavali tudi druge točke, ki jih danes niso uspeli, med drugim ukrepe za spodbujanje gospodarstva in problematiko zaposlovanja mladih.

STA, G. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano