Nedelja, 13 Maj 2012 14:21

V okviru druge Akademije aktivnega državljanstva in podjetništva, ki jo ta konec tedna v Mariboru organizira Mreža idej, je potekala okrogla miza z naslovom Svobodni mediji za svobodno družbo. Sodelujoči so se strinjali, da nihče ni medijsko nedotakljiv, so pa razlike med mediji oziroma novinarji, kako se določene zadeve lotijo.

Udeleženci so se strinjali, da za medije ne bi smelo biti tabu teme. To naj bi veljalo tudi za novico o dopustu premiera Janeza Janše v Grčiji. "Vse je zgodba, še posebej ko gre za javne osebe," je dejala namestnica odgovornega urednika časnika Finance Simona Toplak.

Sreda, 09 Maj 2012 10:20

Škofovska konferenca se je hitro odzvala na navedbe iz tiska in sklicala konferenco za novinarje že po dobrem dnevu. Mislim, da se to še ni zgodilo. Cerkveni mlini namreč meljejo počasi.

Z zanimanjem sem si ogledal prenos konference in prisluhnil vsem povedanim argumentom. Morda bi nadškof Turnšek lahko na začetku naredil krajše predavanje o tem, kako se škofu lahko ali ne more odvzeti njegovih insignij. Že to bi bilo za začetek dovolj. Tiskovna konferenca je, če izvzamem vztrajanje nadškofa Stresa, da nima krivde glede Betnave (mislim, da bi nekaj pepela po glavi in njegovo obžalovanje, pri ljudeh naletelo na boljši sprejem), potekala v skladu s pričakovanji: »Nič takega se ni zgodilo, morda nismo reagirali najbolj spretno.«

Četrtek, 03 Maj 2012 15:12

Praznik dela je v Sloveniji tako pomemben praznik, da ga praznujemo z dvema nedelovnima dnevoma. Kot sem uspel razbrati iz seznama praznikov različnih držav smo eni redkih, ki delo cenimo tako zelo, da ga brezdelno praznujemo dva dni.

Tako je še v nekaj (ne vseh!) balkanskih državah (Srbija, Bosna in Hercegovina) in v Ukrajini. Na Kitajskem si vzamejo za ta praznik kar tri proste dni. No, saj naša prva dva dneva v maju ponavadi nista čisto nedelovna, ker ju izkoristimo za delo v “privatnem” sektorju. Kopljemo po vrtičkih, vikendih in radi zavrtimo kakšen mešalec … Kar je prav, zato pa so prazniki.

Sreda, 25 April 2012 15:23

Italijanski zgodovinar Stefano Lusa v knjigi Razkroj oblasti: slovenski komunisti in demokratizacija države ugotavlja, kakšno vlogo so v procesu demokratizacije odigrali slovenski komunisti. Po besedah nekdanjega predsednika države Milana Kučana so soustvarjali klimo in vzdušje, ki sta pripeljala do demokratizacije.

Italijanski zgodovinar Stefano Lusa v knjigi, ki so jo predstavili včeraj, na podlagi gradiva, ki ga hrani zlasti Arhiv RS, obravnava delovanje Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v 80. letih minulega stoletja. To je bil čas preobrazbe slovenske družbe v večstrankarsko pluralno družbo ter razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Del tega procesa je bila po navedbah avtorja tudi demokratizacija monopolne ZKS, ki je bila edina partija na oblasti, ki je brez pritiskov stopila na pot pluralizma ter napovedala večstrankarske volitve.

Po mnenju avtorja je bil slovenski primer poseben. Če se je v Romuniji vse zgodilo v dnevu, v Vzhodni Nemčiji v tednih, na Češkoslovaškem v mesecih, je demokratizacija Slovenije trajala desetletje in pri tem se sama partija - sicer ne vedno in povsod - procesu demokratizacije družbe ni upirala, ugotavlja avtor. Lusa je ugotovil, da so se v Sloveniji v procesu demokratizacije pojavljali določeni fenomeni, ki so to demokratizacijo omogočili. Tako se je tudi opozicija v Sloveniji po njegovih besedah razvijala skozi institucije.

Ob današnji predstavitvi knjige je Lusa tudi izpostavil, da se mu je zdelo zanimivo, kako je v javnem diskurzu v Sloveniji obdobje 80. let zelo poenostavljeno, češ "mračne sile so vodile Slovenije, potem pa se je z neba spustila 57. številka Nove revije". Zato je začel raziskovati, kdaj se je proces demokratizacije dejansko začel, saj je bilo omenjeno obdobje dokaj malo raziskano.

Na današnjem pogovoru je sodeloval tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je bil zadnji predsednik Centralnega komiteja ZKS in zadnji predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Tudi on je pritrdil, da je proces demokratizacije Slovenije trajal desetletje, bil pa je osredotočen na to, kar se je dogajalo znotraj zveze komunistov.

Po njegovih besedah je manipulativno stališče, da se je partija le prilagajala temu, kar se je v družbi dogajalo, ampak je soustvarjala klimo in vzdušje, ki sta pripeljala do demokratizacije. V tem procesu je bila pomembna interakcija med tem, kar se je dogajalo v ZKS in v civilni družbi. "To je bil preplet energije, ki je pripeljala do dogodkov leta 1990 in 1991," pravi Kučan.

Opozarja, da so bili slovenski komunisti ves čas vezani na slovensko nacionalno identiteto. Tako so bili "najprej Slovenci in šele potem komunisti". S tem so zavarovali proces demokratizacije pred pritiski iz Beograda. Po Kučanovih besedah danes politične stranke poznajo enak način delovanja, zoper katerega se je tedanja ZKS borila, in sicer načelo centralizma.

Knjigo Stefana Lusa, ki je izšla pri založbi Modrijan, je prevedla in priredila zgodovinarka Nevenka Troha.

Ob tem pa je seveda zanimivo, kako Kučan skuša prikazati, da je zveza komunistov očitno kar sama demokratizirala Slovenijo – kot da dogodkov, kot so npr. afera JBTZ, sploh ne bi bilo. Že nekaj tednov v tiskani izdaji Demokracije na strani 7 v rubriki »Še pomnite, tovariši« objavljamo citate Milana Kučana še iz časov, ko je bil komunistični funkcionar, na spletni strani pa je mogoče prebrati tudi feljton o Milanu Kučanu, ki ga je urednik Demokracije Metod Berlec objavil leta 2002, ko se je Kučan poslovil od funkcije predsednika države. Na podlagi teh citatov ter njihove časovne umestitve v zvezi z dogodki slovenske pomladi (pa tudi dogodkov po svetu, kot npr. padec berlinskega zidu ter strmoglavljenjem diktatorja Ceaşescuja v Romuniji) si je mogoče ustvariti mnenje o tem, kako je v resnici delovala ZKS in kako je reagirala na dogodke. Vsekakor pa je jasno, da se je ZKS predvsem zaradi pritiska javnosti ter nastanka novih strank odločila za »sestop z oblasti«, saj bi sicer lahko prišlo do obračuna s partijsko nomenklaturo. Po drugi strani pa so si demokratične sile trudile za nekakšen sporazum s SZDL, vendar ni prišlo do dogovora – edini skupni nastop ZKS ter opozicije je bil leta 1989 ob zborovanju v podporo rudarjem na Kosovu. Skratka, še en jalov poskus revizije zgodovine, prav ta greh pa postkomunisti očitajo nasprotnikom, ko razkrivajo medvojne in povojne komunistične zločine ter razloge za nastanek protirevolucije in državljanske vojne.

STA, G. B.