Vodja poslancev SDS Danijel Krivec brez dlake na jeziku: Legitimnost vladanja in mandatarstva Marjana Šarca bo nizka

  • Napisal  C. R., sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Danijel Krivec (foto: sds.si) Danijel Krivec (foto: sds.si)

Sestavljanje vlade mimo zmagovalca volitev povečuje apatijo med volivci in znižuje zaupanje v demokracijo.

 

Na včerajšnji seji državnega zbora je pred poslankami in poslanci predlog za izvolitev predsednika vlade, kandidat pa je Marjan Šarec. Njegova stranka LMŠ je na volitvah 3. junija dobila 13 %, kar je dvakrat manj od rezultata Slovenske demokratske stranke. 

Stališče poslanske skupine SDS, ki ga je predstavil vodja Danijel Krivec, objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani predsednik, spoštovani kolegice in kolegi, pred nami je glasovanje o mandatarju Marjanu Šarcu. Koalicija šestih strank, med katerimi nobena ni zmagala volitev, vključno z Levico, se je dogovorila, da bo podprla poraženca volitev za mandatarja. Legitimnost takšnega mandatarstva in vladanja bo nizka. Izkušnje s šesterico strank na oblasti nimamo, pretekli mandat pa kaže, da je lahko problematično že vladanje treh strank. Jedro vladne koalicije so prav stranke, ki so marca letos razbile medsebojno koalicijo in povzročile padec vlade. Sestavljanje vlade mimo zmagovalca volitev povečuje apatijo med volivci in znižuje zaupanje v demokracijo, zato bo v prihodnje nujna sprememba volilnega sistema.

Gospodarstveniki so večkrat dejali, da si želijo stabilno vlado z jasnim programom. Menijo, da je v tem trenutku potrebna učinkovita vlada, saj se obeta ohlajanje gospodarske rasti v Evropski uniji, kar terja restriktiven javnofinančni pristop. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije je dejal, da si težko predstavlja, da bi vlada petih strank z zunanjo podporo šeste lahko hitro sprejemala dobre odločitve v dobrobit vseh državljanov. Analitiki in politični komentatorji ocenjujejo, da je manjšinska vlada sicer možna, a ne nujno stabilna. Opozorila so predvsem v smeri velikega števila strank in neizkušenosti potencialnega mandatarja, prvaka LMŠ Marjana Šarca.

Tudi primerjava ekonomskih kazalcev za Portugalsko, za obdobje od leta 2015 naprej, ko je bila formirana t. i. projektna vlada, kaže, da se je najslabše odrezala pri doseganju povprečja razvitosti EU, kjer od leta 2015 ni dosegla nobenega napredka. Tudi pri ostalih kazalnikih je dosegala napredek okoli povprečja EU, kar kaže, da t. i. projektna vlada ne zagotavlja nobenega jamstva za uspeh, prej obratno.

Koalicijski šestorček pa v koalicijskih zavezah napoveduje povečevanje trošenja, kar vodi v podobno napačno ravnanje kot leta 2009 pod levo vlado, ko je BDP padel za 9 odstotkov, vlada pa je istočasno povečala porabo za skoraj toliko in ustvarila velikansko javnofinančno vrzel, ki je v nekaj letih povečala naš javni dolg iz 8 na 30 milijard evrov.

In kaj je šestorček govoril pred volitvami?

Ko je Miro Cerar marca odstopil, je o svojih koalicijskih partnerjih dejal: »Odstopil sem po premisleku, zato ker sem hotel pokazati, da se ne grem politike izsiljevanja in metanja polen pod noge,« in še »stare sile ne dopustijo, da bi delali za prihodnje generacije, zanima jih le osebna korist.« Lahko se vprašamo, kako bo Miro Cerar v novi vladi znova sedel z Erjavcem in Židanom, kako se bodo lahko kaj dogovorili, če pa je Cerar zadnje pol leta nenehno poudarjal, »metali so nam polena pod noge.«

Tudi pri DeSUS in SD s kritikami na račun Mira Cerarja niso nikoli  skoparili. Erjavec je povedal, da »v političnem smislu Cerarjev mandat ni bil najbolj uspešen. Tukaj se je pokazala neizkušenost novih obrazov,« pravi. Dejan Židan pa je še konec aprila dejal, da si želi, »da bi vlada Mira Cerarja bistveno več naredila«. Dejal je še, da »na prihodnjo vlado prelagamo nekaj bremen, pri čemer me najbolj skrbijo razmere v zdravstvu.« Slednje je po njegovem mnenju po nepotrebnem v slabšem stanju kot pred štirimi leti, kar bo treba urgentno reševati v prihodnji vladi.

Cerar pa je v intervjuju v Mladini aprila dejal: »Sam si bom prizadeval za zavezništvo s tistimi strankami, ki jim je res mar za Slovenijo kot celoto, in tukaj vidim težavo pri DeSUS, saj celo njegovi predstavniki prepogosto pravijo, da so jim na prvem ali izključnem mestu zgolj pokojnine.« Cerar je pojasnjeval tudi težavnost vladanja z dvema partnerjema, kot sta SD in DeSUS: »Na področju zdravstva se je pod krinko sodelovanja dostikrat nagajalo. DeSUS je tukaj vedno dežural, da nam je lahko pod noge postavljal polena. Temu ni bilo ne konca ne kraja.«

V času pred volitvami je bil tudi Marjan Šarec precej kritičen do vladajoče koalicije SMC, SD, DeSUS, sedaj pa se spušča v sodelovanje s prav tistimi igralci, ki jih je tako zelo kritiziral.  2. maja je Šarec v pogovoru za Planet TV na vprašanje »Koga bi najraje povabili v vlado?« odvrnil: »DeSUS ni na prvem mestu … Čas je za novo generacijo.«

Čas je za novo generacijo. To je bil tudi naslov volilnega programa LMŠ, s katerim je Marjan Šarec prepričeval volivke in volivce. »Bili so na mnogih funkcijah, imeli so priložnost, a naredili niso ničesar ali pa zelo malo,« je Šarec ocenil na programskem kongresu LMŠ 14. aprila letos. »Povzročali so bančne luknje, gradili drage projekte, omogočali kredite na lepe oči, pisali zakonodajo, ki omogoča izigravanje na vseh področjih, spravili so državo skoraj na kolena,« je govoril Šarec o strankah SD, DeSUS, SMC. Prav o teh strankah, s katerimi sedaj stopa v koalicijo.

Na vprašanje, ali bi v koaliciji z LMŠ raje videl DeSUS ali NSi, je odgovoril jasno: »Vendarle raje NSi. V koaliciji bi rad predvsem stranke, ki ne bi bile ujetnice svojih voditeljev.« Kako bo torej Šarec sodeloval z DeSUS? Karl Erjavec tudi ni skoparil s kritikami Šarcu, ki mu je že pred volitvami izrekel jasno nezaupnico z naslednjo izjavo: »Mi imamo zadnja leta veliko izkušenj z novimi obrazi. Tako da če se bo to zgodilo, če se bodo volivci tako odločili, bomo pač še enkrat imeli neko grenko izkušnjo, ker po navadi novi obrazi potrebujejo kar nekaj časa, da sploh spoznajo, kako država deluje. Jaz bi tukaj zelo opozoril, da vodenje občine ni enako kot vodenje države. Šarec nima programa, on je prazen nič.«

Kaj pa Alenka Bratušek, ki se je že preizkusila v vlogi predsednice vlade? Bratuškova se je od začetka pogajala o koaliciji s Šarcem, a v pismu članom 5. avgusta letos je zapisala: »Pred nami so pomembni izzivi, ki potrebujejo trdno politično večino.« 

Bo vlada s koalicijskim šestorčkom trdna? Resno kdo verjame?

Alenka Bratušek je bila ob odstopu predsednika vlade Cerarja kritična. Dejala je: »SMC first, Slovenia second.« Kritična je bila tudi do Karla Erjavca, za katerega je dejala, da »odkar je Karel Erjavec v vladah, so se pokojnine realno znižale. Nekdo, ki je dvajset let povzročal krivice upokojencem, jih ne more reševati.« V svoji knjigi, avtobiografiji pa je celo zapisala: »Erjavec se ni izkazal niti kot zunanji minister niti kot koalicijski partner.« V tej isti knjigi je priznala, da je morda naredila napako, ko Erjavca ni poslala za evropskega komisarja, saj bi se tako znebili velikega političnega populista, ki največ naredi zase, za upokojence pa bolj malo. »Vedno si priskrbi položaj, ki nima nič z upokojenci, ima pa službeni avto in šoferja,« je zapisala v knjigi. Kako bo Alenka Bratušek torej sodelovala z Erjavcem v bodoči koaliciji? »Naša stranka bo svojo odločitev o vstopu v vlado sprejela sama, ne bomo si dovolili, da o nas odločajo drugi.« Na katere druge je mislila Alenka Bratušek? 

Kaj pa Levica? 6. avgusta so v Levici dejali: »Šarca nameravamo podpreti, opozarjamo pa koalicijske partnerje, da ne za vsako ceno.« Še mesec prej po posvetovanjih pri predsedniku republike pa je Matej T. Vatovec dejal, da »Levica še vedno ne vidi možnosti za podporo Šarcu.« Po izvolitvi predsednika DZ pa je Matej T. Vatovec povedal tole: »Izvolitev predsednika DZ ni neka začasna stvar, nekaj, kar se naredi kar tako, ampak je močan indikator tega, kakšna bo prihodnja koalicija. Mi smo šli v pogovore iskreno, ampak očitno na drugi strani te iskrenosti ni bilo,« je ocenil Vatovec. Kaj je botrovalo njihovi spremembi stališč? Pri čemer so se v Levici večkrat zaklinjali, da zaveze, ki so jih dali volivcem, ne bodo prelomili. 24. marca je Luka Mesec dejal: »Imamo potrebne izkušnje in znanje, da si v naslednjem mandatu poskušamo izboriti tudi kaj več kot zgolj stalež v opoziciji.« Sedaj sami sebe prepričujejo, da so v opoziciji, pa vendarle so v koaliciji z LMŠ … Razumi, kdo more.

Koalicija bo torej oblikovala vlado s podporo Levice, v zameno pa naj bi skupaj izpeljali tudi nekaj projektov, ki so del volilnega programa Levice. Toda ali sploh vemo, katere volilne projekte so si pri Levici zamislili, da bodo sodelovali pri njih? Kaj je zapitek, ki ga bodo plačali davkoplačevalci, gospodarstveniki, odobrila pa ga bo LMŠ? Konkretno do sedaj nismo slišali ničesar, niti v uvodnem nagovoru kandidata.

In še nekaj besed o izključevanju. Generalni sekretar Stranke Alenke Bratušek Jernej Pavlič je 15. junija dejal, da je pogovor »pomembna stvar, ker če ne, si zašel v napačno branžo, ker politika je stvar dogovorov in pogovorov z vsemi.«  LMŠ je a priori izključil pogovore s SDS. Je torej LMŠ  zašel v napačno branžo?

Tudi Židan je večkrat ponavljal: »Mi smo pripravljeni za neko širše sodelovanje, to pa zato, ker se zavedamo, da smo del relativno majhnega naroda.« Ob tem pa izrazito nasprotoval sodelovanju in pogovorom s SDS. Enako je tudi v SMC, enako je v SAB, enako v DeSUS, ki je formiral levi blok. Izrazito nasprotovanje dogovarjanju in sodelovanju.

Da samo spomnim. Matjaž Han je 6. aprila dejal naslednje: »Nisi še ničesar pokazal, nimamo tvojega programa, v bistvu si samo Marjan Šarec iz Kamnika. Tudi jaz sem 6 let vodil občino pa zato ne morem biti predsednik vlade.«

Glede na vse povedano se lahko vsi upravičeno sprašujemo, kako dolgo bo zdržala ta vlada. Ali pa bomo kmalu spet slišali tisti stavek, ki ga je ob odstopu predsednika vlade Cerarja izrekel dr. Bojan Dobovšek: »Dogodki so pokazali, da vlada ne vlada in da je podlegla pritiskom iz ozadja.«

V poslanski skupini SDS kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca ne bomo podprli.

nazaj na vrh