Bruselj potrdil predlog Slovenije o prodaji polovice NLB do konca leta! Zaradi tega se bodo v prihajajoči Šarčevi vladi še pošteno skregali!

Bruselj potrdil predlog Slovenije o prodaji polovice NLB do konca leta! Zaradi tega se bodo v prihajajoči Šarčevi vladi še pošteno skregali!

Evropska komisija je danes izdala odločbo o spremembi zavez glede prodaje NLB. Po njej mora država do konca leta prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca prihodnjega leta. V njej so določeni tudi izravnalni ukrepi, ki jih mora banka izvajati vse do izpolnitve prodajne zaveze.

Komisija je ugotovila, da je s tem državna pomoč, ki jo je banka dobila konec leta 2013, še naprej združljiva s pravili EU o državni pomoči. Komisija je ugotovila, da novi sveženj zavez Slovenije zadostuje za odpravo njenih pomislekov glede dolgoročne sposobnosti preživetja NLB in izkrivljanja konkurence na slovenskem bančnem trgu, so danes sporočili v Bruslju.

Evropska komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence, je dejala: "Prodaja NLB je bila eden od pomembnih še nedoseženih mejnikov načrta prestrukturiranja banke, ki nam je leta 2013 omogočil, da ji odobrimo državno pomoč v višini več kot dve milijardi evrov."

Zato je komisija pozdravila zavezo Slovenije, ki si je zadala "jasen časovni načrt za dosego te prodaje". Komisija je zato lahko odobrila novi sveženj zavez Slovenije za NLB, po katerem se bo privatizacija do 25 odstotkov plus ena delnica, ki bo ostala v rokah države, odvila do konca prihodnjega leta.

Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje. "Ta zaveza je pomembna, saj smo v sklepu iz januarja 2018 navedli, da bi lahko skrbnik za odprodajo s polnimi pooblastili dodatno izboljšal sposobnost preživetja NLB," so izpostavili v komisiji.

Za NLB so podaljšali ključne obstoječe zaveze, ki jih ta izpolnjuje od prejema državne pomoči. V zvezi s tem je pomembna zaveza glede donosa iz lastniških instrumentov, ki zagotavlja, da bo lahko NLB odobrila nova posojila le, če bo za njih prejela minimalen donos iz lastniških instrumentov.

NLB prav tako ne bo ponovno sklepala poslov, ki jih je prodala v okviru načrta prestrukturiranja, kot so lizinški posli, in bo strogo spoštovala prepoved prevzemov, so spomnili.

Novi sveženj zavez vsebuje tudi kompenzacijske ukrepe, in sicer, da bo NLB zaprla dodatne bančne podružnice na domačem trgu in bo v primeru neizpolnitve prodajnih zavez prodala tudi svoj delež v hčerinski zavarovalnici NLB Vita. NLB bo tudi izdala obveznico drugega reda, so dodali.

Vlada je predlog spremenjenih zavez za NLB, ki ga je komisija danes potrdila, v Bruselj poslala 13. julija. Strani sta se namreč potem, ko Slovenija ni izpolnila obljube, da bo prodajo banke začela do konca lanskega leta in je zato komisija sprožila poglobljeno preiskavo, pogajali o novih rešitvah.

Slovenija je namreč prodajo lani po metodi IPO, ki jo načrtuje tudi tokrat, ustavila, ker je ocenila, da bi za delež v banki zaradi nerešenega vprašanja deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem iztržila prenizko ceno. Konec lanskega marca, pred prekinjeno prodajo, je knjigovodska vrednost delnice NLB znašala 65,50 evra, ponujena cena za delnico pa je bila postavljena med 55 do 71 evrov.

Da bi bila cena tokrat lahko višja, je DZ potrdil zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Zakon, s katerim bodo zaščitili NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB in dosegli, da prodaja poteka pod tržnimi pogoji, bo začel veljati dan po objavi, da je komisija izdala odločbo o spremembi zavez za NLB, v uradnem listu.

Nato bosta NLB in sklad za nasledstvo, ki bo banki povrnil finančno vrednost, če bo prišlo do prisilnih izvršb na njeno premoženje na Hrvaškem, podpisala pogodbo. Zakon bo tudi podlaga za to, da bo NLB lahko na Evropsko centralno banko naslovila prošnjo za izplačilo dividend v višini 189 milijonov evrov. Ko bo ta prižgala zeleno luč, bo država oz. SDH delitev bilančnega dobička za dividende potrdil predvidoma na septembrski skupščini.

No, mi pa ob tem samo dodajmo, da se bodo zaradi odločitve Evropske komisije v novo nastajajoči manjšinski vladi Marjana Šarca še pošteno kregali, saj se globoka država ne bo kar tako odpovedala bankomatu, iz katerega že vsa leta na veliko krade naš denar.

Ob tem je namreč potrebno opozoriti, da leve stranke navidezno sicer podpirajo prodajo NLB, kot je to delala Cerarjeva vlada (SMC, SD in DeSUS), v praksi pa prodaji nasprotujejo. Odločno proti prodaji NLB je tudi Levica brez katere pa prihajajoča Šarčeva vlade ne bo mogla storiti nič …

nazaj na vrh