Breznik: Ne želimo, da Slovenska vojska propade tukaj, v hramu demokracije

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Slovenska vojska (foto: Matic Štojs Lomovšek) Slovenska vojska (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Ne želim biti nekdo, ki je imel privilegij služiti v Slovenski vojski in biti priča naši veliki zmagi v vojni za Sloveniji hkrati pa kot politik zapečatiti usodo enega najpomembnejših sistemov naše države.

Poslanke in poslanci so nadaljujevali z izredno sejo Državnega zbora, na kateri obravnavajo priporočilo poslanskih skupin SDS in NSi v zvezi s stanjem v Slovenski vojski. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Franc Breznik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

FRANC BREZNIK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državljani in državljanke, spoštovani predsednik republike, spoštovani veterani in veteranke vojne za Slovenijo, spoštovani bojni tovariši v zmagoviti vojni za Slovenijo leta 1991! Danes smo pred sejo, na kateri bomo razpravljali, morda tudi zapečatili, usodo enega najbolj pomembnih sistemov naše države. Sistem, ki nam je na bojnem polju omogočil slovensko državo, sistem, ki mu danes rečemo Slovenska vojska, ki je zmagal proti četrti najbolj močni armadi v Evropi, sistem, kjer je David premagal Goljata, in sistem, ki je v najbolj usodnih dnevih nastajanja slovenske države v letu 1990 moral čez noč reorganizirati teritorialno obrambo in iz kontinuitete s prejšnjim režimom pripraviti diskontinuiteto ter postaviti ta sistem na nove temelje.

Pomembnost ali pragmatičnost takratne oblasti, predvsem govorimo o Demosu, govorimo o tudi Ministrstvu za obrambo, takrat še sekretariatu za obrambo, je pomenilo takrat veliko združevanje vseh domoljubov v Sloveniji, vsega slovenstva doma in v tujini, vseh resursov in vseh dobrih ljudi, ki so nosili stoletja Slovenijo v srcu, da je sedaj usodni čas, ali bomo tudi na bojnem polju zmagali, ali bomo z novimi silami, združevanjem v to novo silo, kjer je začela nastajati Slovenska vojska, ali bomo to storili. Takrat smo to storili. Vse ostalo je že zgodovina. Slovenska vojska je torej nastajala na združevanju, na povezovanju, na nedelitvi na naše in vaše, ne glede na politično pripadnost ni bilo prvo in drugorazrednih, ampak vsi smo bili prvorazredni in vsi smo se borili za največji prvorazredni cilj Slovenstva, to je bila slovenska država. Slovenska vojska je doživljala v svojem delovanju v zadnjem več kot dveh desetletjih nastajanja, delovanja, povezovanja, številna obdobja pod številnimi ministri številne manjše padce in dvige.

Torej, slovenski vojaki, častniki in podčastniki, tudi vojaški uslužbenci in tudi civilne osebe v Slovenski vojski, katere malokrat zanemarite, so tisti, ki so bili najmanj krivi zato krizo. Vedno so bili profesionalni. V Slovenski vojski nismo imeli nikakršnih, lahko rečemo, izpadov, ne doma ne v tujih misijah. Do sedaj je Slovenska vojska izšla tudi iz tujih misij brez smrtne žrtve, kar zagotavlja, da je ta Slovenska vojska delovala izredno profesionalno in tudi zavedno.

Kot nekdanji pripadnik sem 14 let sem preživel v tem sistemu. Leta 1991 sem imel, privilegij služiti v prvi generaciji v Pekrah. Doživel sem Pekrske dogodke, doživel sem vojno za Slovenijo, doživel sem napad s kasetnimi bombami in bil tudi težje poškodovan v tej vojni. Doživel sem tudi kot pripadnik prve častne čete, ko smo spustili nekdanjo zastavo, ki je prinašala, smo mislili, da smo za vedno odšli iz totalitarnega režima in kjer smo dvignili nov simbol Slovenstva, novo slovensko zastavo. To je bil ta privilegij, za katerega smo usodi vedno hvaležni. In kot sem danes dejal tudi na Twitterju: »Ne želim biti nekdo, ki je imel privilegij služiti, biti priča tej naši veliki zmagi in kot politik zapečatiti usodo enega najbolj pomembnih sistemov naše države, to je Slovenske vojske.«

Torej, Slovenska vojska je, po mojem mnenju in po mnenju Slovenske demokratske stranke, doživljala v zadnjih obdobjih dve ogrožanji. Prvo ogrožanje je ogrožanje po letu 2009. Gre za proračunsko grožnjo temu sistemu in podsistemu. 40 % znižanje financiranja, padec financiranja Slovenske vojske v najbolj prelomnih letih, kjer bi morala modernizirati tudi svojo bojno moč, svojo usposobljenost, kjer bi morala analizirati nove nevarnosti, ki prihajajo, in se s temi nevarnostmi spopasti tudi z novimi sredstvi, je pomenilo, lahko rečemo, en velik fiasko. Torej, sistem, ki je eden najbolj pomembnih, je doživel, lahko rečemo, največji padec. Drugi problem padca pod 1 % financiranja BDP najmanj v Zvezi Nato, predvsem pa v okviru tega 1 % ali pa manj kot 1 %, torej tistega povprečja 20 % financiranja v tem proračunu za razvoj, za modernizacijo bojnih sredstev, je pa pomenilo, da imamo 0,66 % financiranje, torej za razvoj teh sredstev. Torej, to je ta velik problem tega tako imenovanega proračunskega ogrožanja pomembnega sistema naše države.

Drugi sistem, ki pa doživlja kontinuiteto ogrožanja po letu 1994 in traja vse do danes in je največje ogrožanje doživelo ravno pod ministrico Katičevo in v času vladavine SD, je pa tako imenovano prevrednotenje osnovnih elementov, osnovnega vrednostnega središča te institucije. Slovenska vojska ima svoje vrednostno središče v novo nastali slovenski državi, v povezovanju, v vrednotah slovenske osamosvojitve, v združevanju za največje cilje Slovenstva. Takrat ni bilo, kot sem danes dejal, prvo in drugorazrednih, ni bilo levih in desnih. Bili smo samo tisti, ki smo to slovensko vojsko in slovensko državo videli kot svojo intimno opcijo, in bili so tisti, ki si tega nikoli niso želeli. Tisti, ki so nam zamerili, da smo jim ukradli neko državo, ki je začela svojo pot v množičnem kršenju človekovih pravic, v množičnih zločinih, v množičnih pokolih in končala leta 1995 v množičnem genocidu v Srebrenici. To je tista država, kjer so zmagovalci govorili, da so zmagovalci, za njimi pa je ostalo v Sloveniji 620 množičnih grobišč.

Slovenska vojska ni bila takšna vojska. Bila je zmagovalna vojska. Bila je vojska, ki je imela taktiko imeti najmanjši nivo žrtev, tako civilnih kot vojaških, za največji cilj slovenstva, torej postavitev slovenske države. Za to vojsko in s to vojsko nismo izgubili koščka slovenske zemlje. S to vojsko se nismo nikoli maščevali tistim, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi, konstituiranju slovenske države in tudi njenemu nastajanju. Za nami bo ostalo 620 množičnih grobišč, na žalost pa doživljamo, lahko rečemo, tisti notranji razkroj, osnovnih kohezivnih vezi med častniki, podčastniki in vojaki. Torej ljudem, ki morajo imeti 100 % zaupanje v nekemu pomembnemu sistemu, to je edini sistem v naši državi, kjer nadrejeni vodijo svoje enoto marsikdaj tudi v smrtno nevarnost, za neke višje državne interese, za preživetje nekega naroda in ta sistem ne morete primerjati z nobenim sistemom in podsistemom naše države.

Zaradi tega smo predlagatelji danes opravili to sejo, zaradi tega, ker se zavedamo tega eksodusa najbolj sposobnih kadrov Slovenske vojske. Na ta mesta ne bodo prišli več kadri ali jih sploh ne bo ali pa bodo prišli ljudje z drugačnimi vrednotami z drugačnimi cilji. In ta drugi razkroj se mi zdi, je še nekoliko bolj pomemben. Financiranje tega sistema morda lahko popravljamo v naslednjih letih, v kolikor bo neka zanimiva velika gospodarska rast, upam, da se nam to zgodi, ampak uničevanje teh kohezivnih tkiv med častniki, podčastniki, vojaki, vojaškimi uslužbenci je pa naravnost grozljivo.

Mi smo vam, spoštovani kolegi, večkrat tudi na Odboru za obrambo, spoštovana ministrica, kot nekdanji pripadnik sem razlagal, kakšne so sploh naloge slovenskih vojakov, častnikov in podčastnikov. Naj za državljane in državljanke to navedem. Za slovenskega častnika mora vsak pripadnik končati najmanj visokošolsko izobrazbo, mora biti primerno fizično in psihično usposobljen. Vojaška obveščevalna služba preveri tudi njegovo varnostno tveganje za ta sistem, po vstopu mora končati uspešno vojaško usposabljanje, tako imenovano častniško šolo, ki traja najmanj eno leto in s to šolo lahko nadaljuje nekje do karierne poti stotnika, še pred tem do nadporočnika. Za čin stotnika mora končati štabno šolanje, za čim majorja višji štabni tečaj, za čin majorja mora že izpolnjevati pogoje druge bolonjske stopnje ali tako imenovane starejše univerzitetne izobrazbe in do tega nivoja lahko napreduje častnik, slovenski častnik do čina podpolkovnik. Za čin polkovnik potrebuje generalštabno izobraževanje, tako doma ali v tujini, največkrat slovenski častnik in tudi sedanji generali so takšno izobraževanje končali v tujini.

V zadnjih letih smo tisti, ki smo ta sistem dobro poznali, vpeljali tudi tako imenovano podčastniško linijo po vzoru zahodne Republike Nemčije, kot smo nekoč rekli. Torej, osem podčastniških činov smo uvedli. Uvedli smo čin vodnika, višjega vodnika, štabnega vodnika, višjega štabnega vodnika, praporščaka, višjega praporščaka in štabnega praporščaka. Torej, gre za tudi pomembno hrbtenico Slovenske vojske, kot ji pravimo, tako imenovano podčastniško linijo in uvedli smo tudi tri vojaške čine, torej vojak, poddesetnik, desetnik in tudi naddesetnik. Torej, izoblikovali smo karierne poti.

Mi lahko naštejete poklic v katerem ste v smrtni nevarnosti, v katerem imate zaposlitev za določen čas petih ali deset let, v katerem morate biti vsak dan fizično in psihično pripravljeni, poklic, v katerem rokujete z orožjem, poklic, v katerem ste v nenormalnih varnostnih tveganjih tako doma kot v tujini, poklic, kjer ste v nenormalnih, tudi lahko rečemo meteoroloških pogojih, kjer delujete tudi pri minus 30 ali minus 25 stopinj in kjer delujete na Počku, včasih tudi pri plus 45 stopinjah Celzija? Jaz takšnega poklica ne poznam v Sloveniji, takšni poklici so edinstveni in so samo v vseh vojskah. Tako da v času te gospodarske rasti se v Slovenski demokratski stranki kot predlagatelji tega zavedamo. Zavedamo se, da če bo ta sistem padel, če teh kadrov mi ne dobimo nazaj, spoštovane kolegice in kolegi, tega sistema ne bomo več vzpostavili.

Mi danes z današnjo sejo dajemo neko znamenje vsem pripadnikom in pripadnicam, tudi tistim, ki bi se morebiti kdajkoli odločili za delovanje v Slovenski vojski ali pa za svojo karierno pot. Ali mi te ljudi spoštujemo? Ali lahko enega slovenskega vojaka primerjamo, pa vse moje spoštovanje, s klasičnim delavcem v javni upravi ali državni upravi? Jaz mislim da ne, da gre za tako specifičen poklic in gre tudi za nekonkurenčnost na trgu dela, o tem, kar je govoril tudi predsednik Pahor.

Govorimo samo o 30 % povečanju plač. Ta ista vlada, ki je zaposlila 8.300 ljudi v javnem sektorju v zadnjem letu in pol in v kateri se je Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega sektorja povečalo v času 4. industrijske revolucije za 94 %. Torej, ta vlada je za vse to našla denar, za najbolj pomemben steber slovenske države, ki jo predstavlja nacionalni varnostni steber in del tega tudi Slovenska vojska, pa ne najde tega denarja.

In lahko ponovim tiste besede, ki jih je nekoč tudi povedal gospod Janša – na žalost so slovensko državo v upravljanje dobili tisti, ki so si jo najmanj želeli tudi na začetku. Povejte mi, kako vzgaja nekdo otroka, ki ni njegov, ki je v reji. Navadno mati svojega otroka vzgaja z neko posebno skrbnostjo, čudovito ljubeznijo, s čudovitim odnosom. In danes in v zadnjih letih so tudi Slovensko vojsko dobili v roke tisti, ki si je nikoli niso želeli.

Ko sem povedal na začetku, začelo se je z Depalo vasjo, začelo se je s kriminaliziranjem vojnega ministra gospoda Janše, prvega med prvimi gospoda Krkoviča, mojega nekdanjega poveljnika častne čete, človeka, ki je postavil slovenske oborožene sile, kar se tiče Teritorialne obrambe. Ona dva sta v času vojnega ogrožanja popolnoma preuredila in lahko rečem na nove temelje postavila kompletni sistem slovenske vojske in ga pripravila tudi za vojno delovanje, v najkrajšem času, govorimo o nekaj mesecih, kjer je kompletna opozicija, takratna izrojena levica, dobesedno nagajala do konca.

Nadaljevalo se je torej s kriminaliziranjem tistih, jaz pravim tistih vzorov častnikom in podčastnikom. V času, ko sem jaz tukaj poslanec, je postal minister za obrambo nekdo, ki si te vojske nikoli ni želel. Slovenski vojaki danes morajo sramotno stati v častni straži pred spomenikom enega največjih vojnih morilcev, povojnih morilcev Ivana Mačke Matija. Kakšno sliko nosite v svet? Ali vas ni sram?

Prej ste, ministrica, napadali gospoda Janša, zakaj je podpisal, da lahko prihajajo v Slovensko vojsko tudi tisti, ki so v Slovensko vojsko vstopili po tistem datumu, o katerem smo govorili. Veste, kaj je bilo, lahko vam povem. Mi smo po vojni z vsemi temi dejavniki ravnali milostno, verjeli smo, da so spregledali in da so odpovedali tudi svoji osnovni doktrini. Nikoli nismo obsojali marsikoga, ki je tudi služil v JNA in častnikov, ki so prišli takrat na slovensko stran. Številne spoštujem, številni moji kolegi so bili častniki JNA, a so pravi čas prišli in so se čez nekaj tednov borili proti svojim kolegom. Tem se še posebej zahvaljujem in nikoli teh delitev ni bilo.

Ampak so se pa te delitve začele, ko se je začelo kriminaliziranje številnih, ne samo tistih, ki sem jih naštel, ampak številnih častnikov in tudi podčastnikov, ki so delovali v vojni za Slovenijo. To pa, da je pod vašo vladavino, da sta dva pripadnika napisala t. i. ekspertizo taktičnega delovanja polkovnika Popova v Radgoni, kjer sta umrli dve civilni žrtvi, kjer je nastala večja materialna škoda, kjer so bojno delovali na sakralni objekt, kjer so izrabljali vozila Rdečega križa za prevoz bojne tehnike in vojakov na sama bojišča v Gornjo Radgono in da ta dva vojaka, ki sta bila milostno zaposlena v Slovenski vojski, danes en visoki vojaški uslužbenec, drugi častnik te vojske, da delujeta mimo vas, gospa ministrica, in da potem, ko sta bila v tako imenovanem disciplinskem postopku, disciplinsko komisijo spet vodi nekdo, ki smo ga milostno zaposlili v Slovenski vojski, potem dobita opomin. Povejte mi, kakšni vzori so to za mlade vojake, častnike in podčastnike?

Glejte mi smo se borili tudi takrat, ko smo imeli najnižje plače, ko nam je gospod Pahor znižal plačo čez noč, ko so financiranje znižali, ko ni bilo več nobenih dodatkov, nobenih nadur, z raztrganimi uniformami, s škornji, ki so bili še slabši, kot jih imajo danes vojaki, pa smo še vedno imeli to čast. Ampak 2010, po tem, ko so nam dali ukaze, da si morajo iz svojih uniform začeti trge znake prve generacije, prvih častnikov in podčastnikov, ki smo bili v vojni za Slovenijo, znake »veteran vojne za Slovenijo«, potem, se mi je zdelo, da je konec z mojim delovanjem v tej instituciji, da so tudi to institucijo popolnoma prevzeli ljudje, ki si te države in te vojske nikoli niso želeli.

To, kar danes delate, da govorite vsej slovenski javnosti, da imate neko rešitev, nek zakon, mi vam povemo in povemo vam tisti, ki smo ta sistem postavljali, tisti, ki smo v tem sistemu dolga leta delovali, tisti, ki smo bili tudi odlikovani s širšimi priznanji, in če kdo ve, potem mislim, da vemo nekaj na to temo, gospa ministrica.

In še nekaj, nam ne rabite očitati. Z vami smo ves čas delovali v rokavicah, spoštovana gospa ministrica. Ves čas smo z vami delovali v rokavicah. Celo zaradi tega, ker ste ženska, smo imeli eno posebno skrbstvo nad vami, ampak, če pogledate svojo kolegico z Ministrstva za notranje zadeve, kaj je naredila za slovenske policiste. To ji priznava celo kolega Gorenak kot velik strokovnjak na tem področju in izredni profesor, potem vam pač povem, da ste vi v okviru te vlade drugorazredna ministrica. Tega vam nismo povedali mi, ampak so vam povedali vaši kolegi, koliko tega denarja so namenili vam in instituciji, ki jo predstavljate. Prav to je tisto. Tu je naša skrb, da bomo ta sistem trajno uničili.

In sedaj je krizno obdobje. Krizno obdobje je, ker ko bodo Slovensko vojsko zapustili tisti pomembnejši častniki ali se upokojili, mi dotoka tistega boljšega, vrhunskega kadra v ta sistem ne bomo več imeli. Čez tri leta nam ne bo pomagalo, ne vem, kakšno financiranje. Danes ta sistem potrebuje neko znamenje in znamenje je, da bo tudi, če sedaj ne bo sprejeto, v naslednjih mesecih pod sedanjo ali naslednjo vlado ta sistem izvzet iz sistema javnih uslužbencev, zato ker gre za tako specifičen sistem, ki mu ni para v sami državi in njenih sistemih in podsistemih.

Spoštovana ministrica, tu je en del moje razprave, en del našega pogleda na delovanje tega pomembnega sistema in podsistema. Verjamem, da bo današnja razprava tekla predvsem v spoznanju, da smo s Slovensko vojsko zmagali na bojnem polju in da ne želimo, da Slovenska vojska propade tukaj, v tem hramu demokracije. Najlepša hvala.

nazaj na vrh