(VIDEO) Poslanec SDS Branko Grims: Pandemija SARS-CoV-2 je zgodba o brezvestnosti in neodgovornosti Izpostavljeno

(Montaža: Matic Štojs Lomovšek) (Montaža: Matic Štojs Lomovšek)

Sedaj je že vsakomur jasno, da se je svet letos soočil z nevarnostjo, ki je večja od večine drugih: s pandemijo SARS-CoV-2. Ljudje pod vplivom šokantnih posnetkov iz Kitajske in Italije sprejemajo ukrepe, ki bi bili še pred letom dni povsem nepojmljivi: omejitev gibanja, nedostopnost mnogih storitev, izklop skoraj celotne ekonomije, zaprtje šol, ukinitev športnih in kulturnih dogodkov… konec tistega, kar se je zdelo samoumevno. Toda tako malo bi bilo potrebno, pa bi se vsemu temu lahko izognili.

Pandemija SARS-CoV-2 je zgodba o brezvestnosti in  neodgovornosti.

Izvor virusa SARS-CoV-2

Edino, kar brez dvoma drži o izvoru »Wuhan coronavirusa« SARS-CoV-2, je, da prihaja iz Kitajske. Uradna verzija, po kateri prišlo do preskoka virusa iz netopirjev na kače in od tam na človeka na tržnici v Wuhanu, ima kar nekaj logičnih »lukenj«. Na primer tista, da v Vietnamu že stoletja jedo iste živali in tam celo pijejo kri sveže zaklanih kač kot dokaz moškosti in afrodizijak (Kitajci jih popečejo v voku ali kuhajo), kar da najbolj direktno možnost prenosa na sluznico človeka ali, v primeru poškodbe sluznice, celo neposredno v kri, pa nikoli ni prišlo do take epidemije. Poleg tega sta »slučajno« ravno v Wuhanu edina kitajska laboratorija za »raziskovanje«, torej razvoj bioloških orožij t.i. 4 stopnje, torej za manipuliranje z najbolj nevarnimi virusi. Po objavljenih reportažah v nekaterih medijih, so preživele okužene živali iz poskusov v laboratorijih tam zaposleni pod roko prodajali za hrano na tržnici v Wuhanu. In boj proti SARS-CoV-2 je dejansko vodila največja kitajska strokovnjakinja za biološko bojevanje, članica generalštaba kitajske ljudske armade. Tudi mnogi strokovnjaki po preučitvi virusa, njegove sestave, genoma in delovanja, izražajo zelo upravičen dvom o uradni verziji. Resnice itak ne bomo nikoli izvedeli. Toda obe poti – naravni preskok, ali, da je virus kot umetno narejeno bojno orožje »ušel« iz laboratorija - imata skupni imenovalec: virus je svojo uničevalno pot med ljudmi začel zaradi človeške brezvestnosti in neodgovornosti.

Od epidemije do pandemije

OZN in WHO sta se pri prehodu epidemije v pandemijo spet izkazali kot neustrezni in neučinkoviti. Kitajci so sicer izbruh epidemije in podatke o SARS-CoV-2 mnogo tednov prikrivali in tudi sedaj njihovim objavljenim uradnim podatkom o obsegu epidemije in številu žrtev ni mogoče v celoti verjeti. Socializem se je znova izkazal za vir svetovnega zla. Najprej lokalni partijski veljaki niso upali povedati resnice naprej, ko so jo, je prišla z višje ravni prepoved »paničarjenja« in zahteva za blokado informacij ter za najhujše kaznovanje »širjenja laži«. Toda decembra so opozorila prišla v svet in v začetku januarja je postala nevarnost pandemije očitna. Vendar WHO ni zahteval preventivnih ukrepov zaradi epidemije takoj, ko bi pred vračanjem Kitajcev z njihovega novega leta še lahko preprečili širitev v pandemijo, ampak šele dva meseca prepozno! Takega koruptnega dinozavra nihče ne potrebuje, samo še zmedo povečuje. Pandemijo je WHO uradno razglasil šele 10. marca… Neuradno zaradi pritiska Kitajske in špekulativnega velekapitala, ki se je bal izgub zaradi uvedbe karanten in omejitev letalskega prometa. »Slabo za posel«! Toda sedaj gredo prav zato izgube v tisoče milijard evrov… Tudi Kitajska, ki je vedela vse o grožnji širitve okužbe in je zato za svoje državljane v več mestih že decembra in januarja uvedla prav drakonske omejitve, mednarodnih poletov iz Kitajske ni pravočasno omejila. Kot da bi hotela dokazati, da znajo tudi Kitajci v svet poslati res vrhunski izdelek,… načrtno? Denar, sveta vladar - v socializmu še toliko bolj! Tako je zaradi človeške brezvestnosti in neodgovornosti kitajska epidemija prerasla v svetovno pandemijo.

Srhljivka v Evropski Uniji

Če nekdo zaradi malomarnega dela v službi ali z opustitvijo dolžnostnega ravnanja povzroči nesrečo ali celo smrt, je to kaznivo dejanje. Vsi na ključnih pozicijah v Evropski Uniji so vedeli, kaj prihaja, vendar na ravni EU nihče ni ustrezno ukrepal, in tudi na ravni posameznih držav samo častne izjeme. Kdor dvomi v to trditev, naj premisli o tem: v italijanskem uradnem listu je bila že konec januarja objavljena uradna napoved epidemije in izrednih ukrepov. Torej nihče ne more zanikati, da niso točno vedeli, kaj grozi državljanom. Pa mislite, da je (leva…) italijanska vlada pred tem, ali vsaj takoj po objavi omejila polete iz Daljnega vzhoda, uvedla karanteno za potnike iz Kitajske, poskrbela za interventni nakup dodatnih deset tisočev kisikovih respiratorjev…? Nič od tega. Resnejši ukrepi so sledili šele po več tednih, proti koncu februarja, dva tedna po tem, ko se je v severno Italijo po koncu kitajskega novega leta  vrnilo 100.000 kitajskih delavcev in je bil izbruh že nezaustavljiv ter so ljudje začeli umirati; Italija pa je postala evropski epicenter okužbe.  

Januarja letos sem večkrat opozoril, da bi morali v EU nujno uvesti prepovedi potovanj na in iz Kitajske ali uveljaviti vsaj najbolj nujne omejitvene ukrepe za potovanja - na prvem mestu bi morala biti najmanj 14. dnevna karantena za vse, ki se vračajo iz Kitajske. Nihče ni reagiral, čas je tekel, po Sloveniji so kot v posmeh varnosti ljudi prevažali avtobuse s turisti iz Wuhana... Na koncu sem 26. januarja kar preko tweeterja javno vprašal slovensko v.d. vlado in Evropsko komisijo, zakaj ne uvedejo vsaj najbolj nujnih omejevalnih ukrepov za letalska potovanja – torej vsaj karantene za potnike iz Kitajske. Iz Evropske komisije mi nikdar niso odgovorili… če bi bil poslanec Evropskega parlamenta, bi mi morali - in morda bi bilo potem kaj drugače…!!

Da je bil teater absurda v Bruslju popoln, so namesto ukrepanja proti grozeči epidemiji SARS-CoV-2 (in ob agresivnih Erdoganovih islamističnih hordah na meji EU v Grčiji), februarja in celo še 4. marca(!)  v Evropski komisiji in vodstvu Evropskega parlamenta organizirali številne posvete na temo »globalnega segrevanja« oziroma »podnebnih sprememb«, ter se slikali z Greto, ki je Evropski komisiji in vodilnim funkcionarjem EU parlamenta predavala o »rešitvi Zemlje«. Srhljiva podobnost z dogajanjem v antičnem Rimu tik pred propadom, ko so voditelji imperija v svojem dekadentnem mehurčku povsem izgubili stik z realnostjo, kar bode v oči…    

Odgovori Šarčeve v.d. vlade so bili, milo rečeno, neustrezni, ukrepanja ni bilo. Februarja sem večkrat opozarjal, da bi morali uvesti kontrolo na meji z Italijo in omejiti potovanja tja… Na seji odbora za zdravstvo v Državnem zboru sem 18. februarja povedal, da se epidemije ne da več zaustaviti in da nujno potrebujemo zaščitno opremo, predvsem kisikove respiratorje (v sobah za izolacijo), ki jih je bilo v tistem času prostih samo 20. S strani takrat še Šarčevih vladajočih sem dobil nazaj kup demagogije o »zastraševanju« in tudi očitne nestrokovnosti, po kateri bi za to »gripico« zadoščala 5 dnevna karantena. Ker jim ni bilo uradno odsvetovano, so ljudje šli smučat v center epidemije v severni Italiji ter na (prepozno odpovedani) karneval v Benetke, in okužbo prinesli v Slovenijo. Nekateri zdravniki, ki jim ne v.d. vlada ne NIJZ po vrnitvi iz smučanja v Italiji nista svetovali osamitve, ampak celo priporočili takojšen odhod na delo, so okužbo zanesli naravnost v domove za ostarele, po čemer smo edinstveni na svetu…!

Vse priznanje Slovencem za pripravljenost za sodelovanje in disciplino!

Naloga nove vlade je v bistvu reševanje izgubljenega časa. Slovenija je po številu obolelih in mrtvih sedaj približno tam, kjer je bila pred mesecem dni Italija, razlika se zaradi pravilnih ukrepov in izjemne discipliniranosti velike večine državljanov, za kar gre vsem res velikanska zahvala, še stalno povečuje. Slovenci (»Kranjci«) smo bili skozi vso zgodovino vrhunski vojaki, do tal smo potolkli Turke pri Sisku in prebijali fronto na špici napadov v prvi svetovni vojni, zmagali v Vojni za Slovenijo… in ta disciplina se sedaj obrestuje. Po mojem mnenju je za preventivo najdragocenejša izjemna pripravljenost Slovencev za sodelovanje, zaradi česar najostrejši ukrepi nikakor niso potrebni in bi bili hitro lahko celo zelo kontraproduktivni, saj bi ljudem odvzeli voljo za sodelovanje in samodisciplino. Samo z odgovornim sodelovanjem vseh se bo skrajšal čas ukrepov in s tem vsaj nekoliko omilile posledice pandemije.

Učinki in posledice pandemije

Pandemija nikakor ni samo medicinski izziv, pod vprašaj postavlja številne moralne, etične, kulturne, demokratične in civilizacijske vrednote. Prvi učinek pandemije so porušeni normalni odnosi med ljudmi. Po eni strani ni običajnih socialnih stikov (ker nenujnih v tem obdobju sploh ne sme biti!), pod drugi strani so člani družin, zlasti v mestih, ves čas stisnjeni v majhna stanovanja, kar čez tedne lahko privede do razdražljivosti in še česa hujšega. Hitro se ruši celotno zdravje, tudi v tistem delu, ki sploh ni povezano s samim coronavirusom. Ljudi je strah in stiske lahko vplivajo pri labilnih osebah na duševno zdravje. Poleg tega so običajne zdravstvene storitve skoraj nedostopne. Omejitev zobozdravstva na samo par točk in zgolj najbolj nujne posege lahko neproblematično deluje par dni. Po par mesecih pa se bo nabralo toliko težav, da bo klecnilo zobozdravstvo tudi po sprostitvi, in velik del ljudi bo končal s katastrofalnimi trajnimi težavami. Zato bi takoj po prejemu zadostnih količin zaščitne opreme morali sprostiti celotno zobozdravstvo, vsaj za bolj nujne posege! Podobno je z vsem, kar vzdržuje običajno zdravstveno stanje na vseh področjih – težave se samo vse bolj odlagajo in kopičijo.  

Pandemija SARS-CoV-2 v resnici razgalja vso bedo javnega zdravstva v Sloveniji. Težave, ki niso posledica zdravnikov in medicinskih sester (ti s svojim garanjem rešujejo sistem!), ampak desetletja odliva denarja iz sistema javnega zdravstva v stotine nanj prisesanih rdečih pijavk: od »ekskluzivnih dobaviteljev« do vseh mogočih trikov za odliv denarja, celo v medije. Na primer k lastnikom nekaterih najbolj žaljivih levičarskih glasil, ki seveda zato obstoječi (vse bolj zastareli) sistem javnega zdravstva fetišizirajo in kujejo v nebesa, do vseh, ki argumentirano opozarjamo na probleme, pa so skrajno nestrpni...

Prava katastrofa pa bo ob daljšem trajanju ukrepov v gospodarstvu. Večina ljudi si ne predstavlja, kako velika škoda nastane vsak dan, ko velik del ekonomije prisilno miruje. Svetovna recesija ne samo da potiho trka na vrata, z okovanimi gojzarji že brca vanje! Svetovni turizem je za čas pandemije klinično mrtev, avtomobilska industrija stoji… in tako naprej. Potrebno je vzdrževati količino denarja v obtoku, sicer bi po odstranitvi ukrepov nastalo stanje, kot da bi po ogromni strugi (proizvodne in storitvene kapacitete so velike, pod pogojem, da podjetja ohranimo) tekel samo še majhen potoček… ZDA so za ta namen sprostile 3000 milijard dolarjev, EU načrtuje zaenkrat 750 milijard evrov, če pa se bo blokada zavlekla v jesen, pa še vsaj trikrat toliko. Toda trik ne bo deloval v neskončnost. Ohranjanje podjetij bo čedalje večji problem, krepili se bodo inflacijski pritiski, vse manj bo volje za sodelovanje na evropski ravni. Evropska Unija je že z migrantsko krizo začela graditi krsto lastne civilizacije, sedaj pa je vse bolj verjetno, da bo zabit še zadni žebelj v krsto.

Edini pravi način bi bil namreč enotni nastop EU na celotnem območju evra, saj je pandemija zunanja sila, ki prizadene vse. Če bi se vsi ob tem lahko zadolževali po isti ceni, bi to ohranilo razmerja in okrepilo ekonomsko enotnost. Italija in Francija tokrat skupaj s Slovenijo zagovarjata enoten nastop (z evropsko »corona« obveznico). Toda najbogatejše države na čelu z Nemčijo in Nizozemsko temu skrajno nasprotujejo. Če se bodo ceneje zadolžile kot ostale države, bodo kasneje zlahka pokupile vsa dobra podjetja v državah, ki bodo morale odplačevati višje obresti. To bo zelo okrepilo sile, ki že sedaj trgajo Evropsko Unijo narazen in EU bo lahko zelo hitro razpadla, kar lahko ob prehitrem razpadu povzroči dodatne gospodarske težave in še mnogo hujše varnostne probleme. Evropsko Unijo bi bilo po mojem sicer nujno bistveno spremeniti: v Evropo narodov, ki bi ob spoštovanju lastne suverenosti, tradicije in kulture, med seboj ekonomsko neovirano sodelovali. Prehiter razpad pa bi lahko bil, kot v starem reku, da z umazano vodo še otroka vržeš skozi okno… Poleg tega bo kot »vojni dobičkar« na globalni ravni nastopila Kitajska, ki je s totalitarno silo svojo epidemijo že zatrla in sedaj oživlja proizvodnjo za ves svet…ki stoji. To pomeni, da se bodo povečali dobički kitajskega socializma, padle pa bodo cene podjetij v zahodnem svetu, ki jih bodo seveda z veseljem Kitajci hitro pokupili pod ceno. Od tod do sklepanja, zakaj Kitajska ni ustavila letalskega prometa v začetku januarja, ni več daleč… Vprašanje je seveda, kaj je načrt in kaj improvizacija, ampak v tem primeru bosta lahko brezvestnost in neodgovornost prvih krivcev za pandemijo na koncu celo zmagali. Dobrodošli v brezobzirnost  mednarodnih odnosov modernega sveta, v svet brez moralnih zadržkov in brez temeljnih človeških vrednot.

Tudi v najboljšem primeru bo pandemija trajala…

Idealno bi bilo, izbrisati SARS-CoV-2 iz človeštva za vedno. Pri SARSu je to nekoč uspelo. Toda »Wuhan coronavirus« je SARS na steroidih. Je izjemen (bojni izdelek brezvestnega uma..?), zaradi česar je eradikacija virusa zelo težka. Lahko je nekdo kužen tudi mesec dni, pa sploh ne razvije znakov bolezni. Oboleli po ozdravitvi lahko pokažejo ponovno pozitiven izid in so spet kužni tudi po več tednih… Virus mladim večinoma – a nikakor ne vsem! - prizanese, pobije pa starejše ljudi (zato virus predstavlja uresničitev mokrih sanj globalistov: razbremeni penzijske blagajne, pusti za seboj prazne nepremičnine, ki jih lahko pokupiš za majhen denar; in samo vprašanje časa je, kdaj bo prvi rekel, da je to praznino v Evropi treba zapolniti z novimi migranti…!). Toda popolna eradikacija virusa je bilo vendarle mogoča, dokler je bila epidemija samo na Kitajskem. Ko pa je virus prišel na vse celine, tudi na ozemlje radikalnega islama, kjer določenim skupinam praktično učinkovito zdravstvo niti ni dostopno, je svet to bitko izgubil. Tudi, če bi s skrajnimi napori izvedli eradikacijo virusa povsod drugod, bi iz sveta radikalnega islama vedno znova pljuskali valovi novih okužb. To je še posebej nerešljiv problem za Evropsko Unijo, kjer v kar nekaj državah očitno velja, da so ukrepi maksimalni in meje zaprte za vse, razen za ilegalne migrante oziroma azilante. Dvojna merila kot pot seveda ne vodijo nikamor drugam, kot v propad.

V resnici je vse, kar sedaj za katastrofalno visoko ceno delajo posamezne države, samo pridobivanje časa za iskanje rešitve… Vsa medicinska znanost v tem hipu išče dokončno rešitev za pandemijo. Prvi uradni pozitivni premik je bil konec marca, ko je ameriški FDA uradno odobril klorokinin (znano zdravilo proti malariji) za zdravljenje težjih oblik okužbe z SARS-CoV-2. Poleg tega je še več zdravil, ki dobro obetajo. Pri testiranju in eksperimentalni uporabi nekaterih sodeluje tudi Slovenija. Toda pravi konec nočne more coronavirusa lahko prinese samo dvoje: ali da ga v valovih skozi daljše obdobje prebolimo praktično vsi na tem svetu in se razvije absolutna imunost, ali pa res učinkovito cepivo. Prva pot bi ob sedanjih(!) ukrepih  pomenila, da bi pandemija trajala še vsaj dve leti, odnesla bi na milijone življenj in imela tako hude ekonomske in socialne ter politične posledice, da svet nikdar ne bi bil več podoben dosedanjemu. ZDA bi se zaprle vase in v svetu bi dvignili glave diktatorji ter drugi norci vseh vrst, revščina pa bi bila tako velika, da niti zelo velike vojne ne bi bile več izključene.

Edina dobra pot je torej, da se čim prej razvije res učinkovito cepivo ter precepi ves svet, takoj potem pa življenje povsem vrne v normalne tirnice. Toda virus hitro mutira, že sedaj se govori o vsaj osmih sevih SARS-CoV-2, in razvoj cepiva je zelo otežen. Celo v najboljšem primeru bo trajalo še več mesecev, preden bo izdelano pravo cepivo in  pripravljeno v zadostni količini. V vsakem primeru je zato bistvena naloga, da posledice ne smejo biti trajne. 

Luč na koncu tunela

Vsaka luč na koncu tunela lahko pomeni dvoje, ali prihaja nasproti vlak, ali pa je izhod. Največja katastrofa za človeštvo bo, če bo svet izšel iz te zgodbe bolj totalitaren, namesto bolj odgovoren. Svoboda je neločljivo povezana z odgovornostjo. Ti dve vrednoti lahko obstajata samo hkrati in skupaj! Samo dosledno spoštovanje obeh prinese varnost in blaginjo.

Benjamin Franklin je že pred več stoletji opozoril: »Kdor žrtvuje svojo svobodo za nekaj več varnosti, ne zasluži ne varnosti, ne svobode, in bo na koncu izgubil oboje!«.  Kdor misli, da ni možnosti za slab izid, se hudo moti. Celotno dogajanje v svetu v zadnjih letih je vodilo že itak v smeri, da postane povsem realna možnost, da bi v naslednjih trideset do petdeset letih ves svet lahko zdrsnil v dva sobivajoča totalitarizma: en del v kitajski tip socialističnega (1984) totalitarizma z vse obsegajočim tehničnim in političnim nadzorom; drug del pa v totalitarizem radikalnega islama. Pandemija te silnice samo pospešuje in dela očitne vsakomur, ki jih le hoče videti. Če izhajamo iz pozitivne strani, pa prav ta očitnost omogoča, da se obrne svet v pravi smeri – v smeri več odgovornosti in s tem več svobode, dokler je še čas.

Situacija je zelo podobna času osamosvojitve Slovenije

Sedanja situacija v Sloveniji me zelo spominja na čas osamosvojitve. Tudi takrat smo ljudje enotno želeli samostojno Slovenijo, levičarji pa sabotirali do zadnjega in smo ključne dokumente, kot je bil osamosvojitveni proračun, sprejemali v takratni Skupščini tudi s samo enim samim glasom večine… Ljudje so v velikanski večini tudi danes izjemno enotni in se ukrepov res dosledno držijo. Politika pa je zaradi ideološke zadrtosti levičarjev v Sloveniji spet razklana. V ZDA sta si celo najbolj zagrizena nasprotnika (leva) Nancy Pelosi in (desni) Donald Trump segla v roki in skupaj rešujeta situacijo. V Sloveniji pa so poslanci SD, LMŠ in Levice te dni preprečili, da bi našo južno mejo lahko zaščitila Slovenska vojska in s tem razbremenila preobremenjeno Policijo, ki mora sedaj izvajati tudi kontrolo na meji z Avstrijo in Italijo ter mnoge druge ukrepe. To so storili prav v dneh, ko so na zelo hitro širitev okužbe s SARS-CoV-2 med ilegalnimi migranti in uvajanje karantene zanje opozorile države na migrantski poti od Grčije do Bosne. Pri tem se je treba zavedati, da so lahko testirale samo tiste, ki še niso odšli na pot proti Sloveniji…! Najdbe zdravil med smetmi, ki jih za sabo puščajo ilegalni migranti zgovorno pričajo, da so med njimi tudi oboleli. Ker sedaj ne bodo več mogli tako zlahka naprej, saj so Avstrija in Madžarska dejansko ukinile možnost sprejemanja novih azilantov, Italija ima najhujšo epidemijo in prepoved gibanja v Evropi, Hrvaška pa obolelih ne bo sprejemala nazaj, bodo torej oboleli ostali v Sloveniji, najprej širili okužbo in potem bremenili že sicer preobremenjeni zdravstveni sistem Slovenije.

Vsi ukrepi, ki so tako neprijetni za naše državljane in lahko ob podaljšanem trajanju usodni za slovensko gospodarstvo, so dolgoročno obsojeni na neuspeh, če se hkrati ne zapre meja za ilegalne migrante. Sicer bo okužba kljub vsem naporom vedno znova pljuskala čez mejo in nevarnost bo spet tu. Kdor zavestno izpostavi svoje državljane hudi, celo življenjski nevarnosti, stori veleizdajo. Namesto, da bi sprejeli ponujeno roko sodelovanja, so poslanci SD, LMŠ in Levice po tej definiciji storili veleizdajo. Mnogi mislijo, da samo iz užaljenosti, ker so zaradi odstopa očitno nesposobnega Šarca izgubili oblast. Po mojem mnenju pa je še nekaj hujšega. Gre za prevlado primitivne in nesprejemljive ideologije, po kateri ima pred varnostjo in zdravjem lastnega državljana prednost tujec in »slabše ko je stanje, bolje bo za nas levičarje!«. Državnik je samo tisti politik, ki z dejanji dokaže, da je sposoben svoje osebne in politične interese podrediti skupnim interesom vseh državljanov. Dobro za Slovenijo bi bilo, da bi tudi pri teh strankah prevladal državniški duh nad pritlehnim politikantstvom, ki v teh dneh ne le uničuje Slovenijo, ampak tudi neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi.

Za dober izhod za Slovenijo

Za dober izhod iz sedanje situacije je bistveno, da se čas trajanja posameznih ukrepov kar najbolj zmanjša!! To pomeni, da ne smemo čakati na cepivo, ampak čim več ukrepov odpraviti že prej. Ne, da se ukrepe zavlačuje in zaostruje, ampak postopno  odpravlja takoj, ko okoliščine to dovoljujejo. Kajti pandemija bo še dolgo trajala, s časom pa bo škoda vse bolj nepopravljiva. V Sloveniji pandemijo zaradi pravilnih ukrepov in dobrega sodelovanja velike večine ljudi obvladujemo, toda poglejte sosednje države… Zato bi bil tako dragocen konsenz in sodelovanje vseh – za sprejemanje za Slovenijo optimalnih rešitev, ki bi omogočale čimprejšnjo odpravo ukrepov in s tem preprečile nastanek trajnih negativnih posledic vseh vrst.

Najprej je potrebno pridobiti zadostno količino zaščitne opreme in vzpostaviti lastno proizvodnjo zaščitnih sredstev. Nauk sedanjega dogajanja je tudi ta, da je zaradi težjih preizkušenj, ki vedno bodo, bila huda napaka vso proizvodnjo zaščitne in druge strateško pomembne opreme preseliti iz države v tujino, oziroma iz Evrope na Kitajsko ter v Vietnam. Potem je potreben takoj  zagon gospodarstva v največji možni meri. Nekateri deli bodo sicer leta klinično mrtvi in bo treba iskati nadomestila. Recimo namesto prodaje velikega hotelskega turizma in luksuznih potniških križark v tujini bolj individualno namestitev znotraj naše države… ampak do tam je še zelo, zelo daleč.

Vsak nov izziv je tudi nova priložnost. Podjetniški pristop… Čas pandemije je hkrati tudi možnost za uveljavitev nekaterih rešitev, ki jih Slovenija zelo potrebuje, da bi sprostila svoj razvojni potencial. Uveljavitev avstrijskega modela socialne ureditve  za zaposlene je po mojem mnenju prva taka možnost, ki bi dajala podjetjem mnogo večjo fleksibilnost v usodnem času, ki prihaja. To je tudi priložnost za odpravo mnogih nepotrebnih postopkov, birokratskih soglasij in omejitev, ki so v tem času še bolj odveč in kaj hitro celo razvojno uničujoča ovira.

Dober izhod za Slovenijo bo, če bo čimprejšnjo ukinitev ukrepov spremljalo tudi slovo od nekaterih miselnih usedlin in predsodkov prejšnjega sistema, ki se še kar vlečejo že 30 let. Prvi pogoj za to je, da se vse stvari realno imenuje s pravim imenom in brez vsakega prikrivanja in manipuliranja s podatki išče na tako zdravi osnovi optimalne rešitve. Slovenija ima fantastičen razvojni potencial, toda doslej so svoje znanje in sposobnosti lahko mnogi uresničili samo v tujini. Sedaj je priložnost, da se to spremeni. Nikoli se ne sme pristati na to, da stavek »nič več ne bo tako, kot je bilo…« pomeni konec vsega lepega. Nasprotno. Lahko pomeni tudi pozitivno za razvoj in demokracijo. Že če bi uspeli odstraniti preveliko vlogo državnega nadzora in vsaj po 30 letih samostojnosti končno izhajati iz načela, da smo ljudje večinoma pošteni in torej resnično iz načel pozitivnega prava, bi uresničilo ta stavek. V tisti meri, kot bomo uspeli zanašati se samo sami nase, ohraniti svoje zdravje, okrepiti svojo varnost, ohraniti svoje gospodarstvo ter  sprostiti razvojni potencial, ob tem pa ohranili tudi demokratične vrednote ter okrepili demokratičnost sistema v celoti,  pa bomo tudi v razmerah, ki smo jih pred desetletjem gledali samo v filmih srhljive znanstvene fantastike, uresničili najboljši možni izhod iz pandemije za Slovenijo.

Video posnetek z Brakom Grimsom si lahko ogledate TUKAJ.

  

Mediji

nazaj na vrh